Generacija Z, ki vstopa na trg dela, s seboj prinaša nove izzive in priložnosti za podjetja. Spremembe v tehnologiji, komunikaciji in vrednotah zahtevajo prilagoditev strategij, ki omogočajo uspešno sodelovanje z mlajšo delovno silo.
V tem članku bomo raziskali ključne vidike upravljanja z generacijo Z in kako se lahko podjetja prilagodijo, da izkoristijo potenciale te nove delovne sile ter zagotovijo dolgoročno uspešnost.
Razumevanje Gen Z
Generacija Z, ki je rojena med letoma 1997 in 2012, je odraščala v dobi digitalne revolucije. V nasprotju s prejšnjimi generacijami so bile pametne naprave, družbena omrežja in takojšen dostop do informacij že od otroštva sestavni del njihovega vsakdana. To je pomembno vplivalo na njihov način razmišljanja, komuniciranja in dela.
Cenijo fleksibilnost, povezanost in hitro komunikacijo ter dajejo prednost delovnim okoljem, ki spodbujajo inovativnost in kreativnost. Podjetja morajo razumeti, da ima generacija Z drugačne vrednote, pričakovanja in načine dela kot prejšnje generacije. Zato želimo v tem članku razčleniti njihova pričakovanja, da boste bolje razumeli razlike ter lažje upravljali s člani svoje ekipe, ki sodijo v generacijo Z.
Prilagajanje delovnega okolja
Prilagajanje delovnega okolja generaciji Z je ključnega pomena za privabljanje in zadrževanje talentov. Generacija Z ceni fleksibilnost in delo na daljavo, še posebej po pandemiji covida-19, ki je to postavila v ospredje. Podjetja bi morala omogočiti prilagojen delovni čas ter možnost dela na daljavo, kar bo povečalo zadovoljstvo in produktivnost zaposlenih iz te generacije.
Po podatkih revije Fortune se 59,5 % zaposlenih strinja, da delo na daljavo in hibridno delo povečujeta produktivnost ter zmanjšujeta motnje na delovnem mestu in stres, kar izboljšuje tudi duševno zdravje zaposlenih iz generacije Z.
Poleg tega generacija Z pričakuje hitre odločitve in prilagodljivost pri delu. Podjetja se morajo zato hitro odzivati na spremembe na trgu in v delovnem okolju ter sprejemati inovativne rešitve. Agilni pristop k delu in odločanju bo podjetjem omogočil, da ostanejo konkurenčna in privlačna za mlajše zaposlene.
Osredotočanje na družbeno odgovornost in trajnostnost
Generacija Z se močno zavzema za družbeno odgovornost in trajnostnost. Namesto da bi zgolj zasledovali finančno korist, si želijo vplivati in delati za organizacije, ki delijo podobne vrednote. Če podjetja ne morejo izpolniti teh pričakovanj, se zaposleni iz generacije Z pogosto soočajo s stresom ter pomanjkanjem angažiranosti in motivacije.
Raziskava podjetja Deloitte poroča, da je za 77 % anketirancev generacije Z ključno, da delajo za podjetje, katerega vrednote so usklajene z njihovimi. 39 % anketirancev generacije Z trdi, da so zelo ali izjemno angažirani pri okoljskih vprašanjih.
Če želijo podjetja privabiti in zadržati talente iz generacije Z, morajo torej v svoje poslovne prakse vključiti elemente trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti ter jasno sporočati svoja prizadevanja na tovrstnih področjih.
Razumevanje raznolikosti, enakosti in vključenosti
Generacija Z zelo ceni raznolikost, enakost in vključenost (DEI) na delovnem mestu. Za njih to ni le "dodaten bonus", temveč osnovno pričakovanje. V raziskavi podjetja Tallo je 67 % anketiranih generacije Z poročalo o diskriminaciji na delovnem mestu glede na različne dejavnike, kot so rasa, etnična pripadnost, spolna identiteta ali spolna usmerjenost.
Generacija Z prav tako podpira pravico do svobodnega izražanja lastne spolne identitete. Bolj so sproščeni glede nebinarnih identitet in spolne fluidnosti, zato se velika večina pripadnikov generacije Z strinja, da morajo podjetja upoštevati tudi želje glede uporabe zaimkov.
Pomanjkanje raznolikosti, enakosti in vključenosti lahko predstavlja izziv pri pritegovanju in zadrževanju zaposlenih iz generacije Z. Z uvajanjem in razumevanjem koncepta DEI podjetje kaže svojo zavezanost k podpori potrebam te generacije, kar lahko izboljša privlačnost in zadržanje talentiranih posameznikov.
Ozaveščanje o duševnem zdravju
Zaposleni iz generacije Z si želijo izboljšanega dostopa do storitev za duševno zdravje, izobraževanja o duševnem počutju, empatičnega vodstva ter kulture dobrega počutja. V sodobnem delovnem okolju, ki je pogosto zaznamovano s hitrim tempom, visokimi pričakovanji in stresnimi situacijami, je skrb za duševno zdravje postala ključna prioriteta.
Zato morajo podjetja vzpostaviti delovna okolja, v katerih ni prostora za stigmatiziranje duševnih težav, in duševno zdravje vključiti v vse vidike poslovanja. To lahko storijo s pomočjo politik in programov, ki skrbijo za ljudi ter pri doseganju poslovnih ciljev spoštujejo njihovo osebno in poklicno dobrobit. Tovrstna prizadevanja lahko vključujejo organiziranje delavnic o samozavedanju, ponudbo psihološke podpore in coachinga, vzpostavljanje mentorstev za duševno zdravje ter spodbujanje odprtih pogovorov o duševnem počutju na delovnem mestu.
S temi pristopi lahko podjetja ustvarijo okolje, v katerem se zaposleni počutijo sprejete in razumljene v svojih duševnih stiskah ter podprte pri iskanju pomoči, kar pripomore k povečanju produktivnosti, zmanjšanju stresa in splošnemu dobremu počutju zaposlenih
Uravnavanje stresa na delovnem mestu
Z ozaveščanjem o duševnem zdravju lahko zaposleni pomagajo tudi pri uravnavanju stresa na delovnem mestu. Delavci, še posebej generacija Z, namreč opažajo višje stopnje splošnega stresa in izgorelosti na delovnem mestu, kar lahko negativno vpliva na njihov napredek v karieri ter delovno uspešnost. Hkrati lahko poveča željo po pogostem menjavanju službe, ki je še posebej značilno za to generacijo.
Za zmanjšanje teh težav priporočamo prilagajanje delovnih praks in kulture podjetja. Pomembno je spodbujati odprtost in transparentnost v komunikaciji med zaposlenimi ter vodstvom, kar omogoča, da se zaposleni počutijo slišane in razumljene. Kot že omenjeno, je ključnega pomena ponuditi fleksibilnost pri delovnem času, ki omogoča boljše uravnoteženje med delom in zasebnim življenjem ter s tem zmanjšuje stres. Poleg tega lahko organizacija delavnic in programov za obvladovanje stresa ter izgorelosti zaposlenim pomaga razviti učinkovite strategije za soočanje s stresnimi situacijami.
S temi pristopi lahko podjetja ustvarijo delovno okolje, ki je bolj prijazno do generacije Z, kar prispeva k večji angažiranosti, zadovoljstvu in zvestobi zaposlenih.
Spodbujanje rasti in razvoja
Generacija Z ceni priložnosti za učenje in napredovanje v svojem delu. Zanje je pomembno, da imajo priložnost za osebno in poklicno rast, saj si želijo finančne varnosti, imajo podjetniško miselnost ter tekmovalni duh. Aktivno iščejo vodstvo zanesljivega nadrejenega ter možnosti za izobraževanje in razvoj. Zato so podjetja, ki nudijo mentorstvo in programe izobraževanja, med zaposlenimi iz generacije Z običajno bolj zaželena oziroma priljubljena.
Zagotavljanje teh priložnosti ne izboljšuje le kompetenc zaposlenih, temveč tudi krepi njihovo zavzetost in zvestobo podjetju. S poudarkom na kontinuiranem učenju in napredovanju lahko podjetja privabijo, zadržijo in motivirajo mlade talente, kar koristi tako zaposlenim kot tudi organizaciji kot celoti.
Vključevanje tehnologije in inovacij
Generacija Z je izjemno spretna pri uporabi tehnologije, kar podjetjem omogoča, da izkoristijo njihove digitalne veščine za inovacije in izboljšave procesov. Vključevanje najnovejših tehnoloških orodij in platform olajša delo zaposlenim, hkrati pa tudi poveča produktivnost in splošno zadovoljstvo na delovnem mestu.
Za Gen Z je tehnologija ključni element njihovega življenja in dela. Pričakujejo, da bodo imela podjetja napredno tehnološko infrastrukturo, ki omogoča učinkovito delo in komunikacijo. Spletna orodja, mobilne aplikacije in digitalne platforme za delo na daljavo so nujni, če želite pritegniti in zadržati talentirane posameznike iz te generacije.
Zaključek
Generacija Z v delovno okolje prinaša nove izzive, hkrati pa ponuja obilo priložnosti za rast in inovacije. Podjetja, ki razumejo in se prilagajajo njihovim potrebam, bodo uspešno izkoristila njihov potencial ter si zagotovila konkurenčno prednost v prihodnosti.
Upravljanje z generacijo Z zahteva svež pristop, ki temelji na fleksibilnosti, transparentnosti ter spodbujanju osebnega in profesionalnega razvoja. S takšnim pristopom lahko podjetja ustvarijo delovno okolje, v katerem bodo zaposleni vseh generacij uspevali in prispevali k skupnemu uspehu.
Pripravil: Optius.com