Kdo so ti mladi v tujini in zakaj se še ne vračajo domov? - Društvo Vtis

Preberite več o pomenu mednarodnega povezovanja slovenskih strokovnjakov in podjetij, ki mlade izobražence spodbuja k vrnitvi domov ter krepi konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Na Optiusovem HR zajtrku z naslovom Kdo bo sploh še delal? Razumevanje demografije, generacije Z in pridobivanje kadrov je Anita Šenk iz  Društva Vtis (V tujini izobraženi Slovenci) osvetlilo pomembno vlogo, ki jo ima povezovanje slovenskih strokovnjakov v tujini s podjetji v Sloveniji. Društvo Vtis že vrsto let gradi mrežo talentov in vzpostavlja platformo za slovenske kadre, ki si želijo vrnitve v domovino ali povezovanja s slovenskim gospodarstvom. Na dogodku je Anita Šenk predstavila tudi načine, kako slovenska podjetja lahko uspešno privabijo mlade izobražence in jim ponudijo konkurenčne pogoje ter priložnosti za profesionalno rast v Sloveniji.

V nadaljevanju preberite intervju z Anito Šenk iz Društva Vtis, kjer izveste več o njihovih dejavnostih, vplivu mednarodne mreže slovenskih strokovnjakov in konkretnih možnostih, kako prispevati k razvoju domačega trga dela ter povečanju konkurenčnosti slovenskih podjetij.

Anita Senk

1. Kakšne priložnosti vidite za sodelovanje med slovenskimi podjetji in mladimi strokovnjaki iz tujine, ki se želijo vrniti v Slovenijo?

Mislim, da je priložnosti vse več, vendar se na žalost prepogosto zgodi, da niso ustrezno skomunicirane in realizirane. Slovenska podjetja se vedno bolj zavedajo vrednosti in znanja Slovenskih strokovnjakov iz tujine, potrebno pa bi bilo delati na oglaševanju priložnosti, konkurenčnosti ponudb, odzivnosti ter učinkoviti realizaciji vrnite v Slovenijo.

2. Kako lahko podjetja bolje privabijo mlade talente iz generacije Z, ki so bili izobraženi ali delajo v tujini, da se vrnejo v domovino?

Z zagotavljanjem pogojev dela, ki lahko konkurirajo pogojem dela v tujini, in sicer fleksibilen deloven čas, delo od doma, možnost napredovanja, stimulativno delovno okolje in konkurenčno plačilo.

3. Kakšne so specifične prednosti mladih slovenskih strokovnjakov, ki so pridobili izkušnje v tujini, in kako jih lahko podjetja bolje izkoristijo?

Delovna učinkovitost in storilnost, fleksibilnost, aktivno znanje več tujih jezikov, networking in  prilagodljivost.

4. Kateri so največji izzivi, s katerimi se srečujejo mladi v tujini, ko razmišljajo o vrnitvi v Slovenijo, in kako jih lahko podjetja oziroma država rešujejo?

Urejanje dokumentacije, zapleteni postopki in odzivnost pristojnih uradov. Te probleme bi rešili z digitalizacijo, poenostavitvijo in pospešitvijo postopkov.  

5. Kako se generacija Z razlikuje od prejšnjih generacij, ko gre za pričakovanja glede zaposlitve, in kako naj se podjetja prilagodijo tem spremembam?

Menim, da je ta generacija manj potrpežljiva in hitreje pripravljena na menjavo delovnega mesta. Zavedajo se svojih sposobnosti in znanj, zato zahtevajo ustrezno plačilo, možnost napredovanja in zdravo delovno okolje.

6. Kako pomembna je mednarodna mreža in znanje, ki ga mladi prinesejo iz tujine, za slovenski trg dela?

Izredno pomembna za konkurenčnost, izvoz in mednarodno sodelovanje in na žalost se slovenski trg le-tega premalo zavedajo.

7. Kakšno vlogo vidite za Društvo VTIS pri povezovanju slovenskih talentov v tujini z domačimi podjetji in gospodarstvom?

Društvo VTIS ima vodilno in edinstveno vlogo pri povezovanju Slovenskih strokovnjakov doma in po svetu. Društvo odlikuje izredna baza talentov, ki so vedno odprti za karierne priložnosti in bi lahko ogromno doprinesli k razvoju družbe ter povečali konkurenčnost Slovenije v svetu. 

Na vprašanja odgovorila: Anita Šenk, Quality Control Project Manager, ten23 health AG, članica Društva Vtis.

Pripravil in uredil: Optius.com