Preteklo leto je potekala raziskava Družba znanja, kjer so iskali odgovore na vprašanja » Ali formalna izobrazba prinese dovolj znanja? « in v sklopu tega pripravili več izobraževanj, ki so se jih kandidati udeležili.
Raziskava je bila izvedena januarja letos, na fakulteti za uporabne družbene študije. Rezultati kažejo na dva pomembna vidika.
- Prvi je ta, da se povprečni Slovenec zelo dobro zaveda, da je znanje premalo cenjeno in je mnenja, da bi ga morali bolj ceniti. Delež tako mislečih ljudi je v zadnjih pet let višji od 70 odstotkov.
- Drugi pa je vidik naraščanja pomena znanja. V zadnjih 5 letih je pri Slovencih narasel delež tistih, ki vidijo bistven pomen v izobraževanju, saj ta vpliva na njihove dohodke, varno zaposlitev in na možnost pridobitve boljše zaposlitve. Še posebej letos, so ti deleži najvišji.
Tako dobimo občutek, da je tudi to ena od posledic krize, saj je čutiti večjo tekmovalnost in večjo razliko med ljudmi, ki imajo potrebna znanja in tistimi, ki jih nimajo. Tu lahko omenimo pomemben padec z 62,5- na 51-odstoten delež tistih, ki menijo, da jim njihova formalna izobrazba zadostuje za delo, ki ga opravljajo.
Danes so se ljudje pripravljeni bolj potrudit za dodatno izobraževanje. Na to pa ima velik vpliv družba in trendi, ki strmijo k učeči se družbi, ki se je zaradi stalnih sprememb in ''''posodabljanj'''' primorana stalno dopolnjevati. Dobra stran tega je, da je vse več zanimanja in s tem je tudi večja pripravljenost za dodatna izobraževanja. Vendar se kmalu pokaže nova ovira pri pridobivanju takšnega znanja, ki največkrat izhaja iz finančnih razlogov. Poleg tega je prisotna dodatna skrb, da se delodajalci na te razmere (pre)pogosto ne zmenijo prav dosti, zato so nekateri mnenja, da jih delodajalec pri dodatnem izobraževanju celo ovira.
Graf vir: fuds.si / Raziskava javnega mnenja
Viri: Delo.si, fuds.si / Raziskava javnega mnenja
Preberite tudi: