Pogodba o zaposlitvi
Najpogostejše tožbe se pojavijo v zvezi z zakonitostjo odpovedi pogodbe, kar pomeni, da mora delodajalec utemeljiti odpoved pogodbe po enem od petih razlogov. To so poslovni razlog, razlog nesposobnosti, krivdni razlog, nezmožnost za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti ter neuspešno opravljeno poskusno delo. Najpogosteje je v praksi uporabljena odpoved zaradi poslovnega razloga, sodišča pa v tem primeru presojajo le, ali je odpoved dana po predpisanem postopku in ne v upravičenost odpovedi. V teh primerih si delavci ne želijo nazaj na delovno mesto, ampak zahtevajo denarno odškodnino.
Konkurenčne klavzule
Pri konkurenčnih klavzulah morajo biti delodajalci zelo pozorni, da ni nejasnosti, predvsem pri določevanju denarnega nadomestila. V kolikor denarnega nadomestila pri konkurenčni klavzuli ni določenega, potem le-ta ne velja. Najbolj težavno je na sodišču dokazati višino konkurenčne klavzule, delodajalec mora namreč natančno utemeljiti izgubljeni dobiček.
Plače in prispevki
Zelo pogosti spori na sodiščih so tudi zaradi neizplačanih plač ter dodatkov in zaradi premalo plačanega dela (plača za nižjo raven izobrazbe, kot je dejanska). V prvem primeru sodišča ugodijo delavcem v primeru opravljanja nočnega dela, v drugem primeru pa sodišča sprva presodijo dejansko stanje oziroma delo in naloge, ki jih delavci opravljajo. Sodni spori glede neizplačevanja prispevkov niso več tako pogosti, saj veliko delavcev prejema plačo na roko in jim je tako bolje, kot da za svoje delo niso plačani.
Delovni čas
Najpogostejši spori na sodiščih so zaradi neizplačanih nadur, saj te niso vrednotene kot nadure, ampak kot navadne ure. Druga opcija pa je, da izplačila nadur sploh ni, ampak jih delavci izkoristijo kot proste ure ali dneve.
Delovne naloge
Iz strani delodajalcev so pogoste tožbe zaradi delavčeve nedelavnosti oziroma (ne)opravljanja delovnih nalog. Delavec odkloni opravljanje delovne naloge, zato ga delodajalec želi odpustiti iz krivdnih razlogov ali ima celo razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Mobing
V večini primerov so tožbe delavcev zaradi mobinga zavrnjene, saj je tožba nepravilno opredeljena. Velikokrat se zgodi, da delavci mobing razumejo kot enkratno dejanje (nižanje plače, drugo delovno mesto) in ne kot ponavljajoče in trajajoče negativno in žaljivo vedenje delodajalcev. Delavci morajo pri tožbi dokazati kar štiri predpostavke: obstoj mobinga, odgovornost delodajalca, delavcu nastalo škodo in vzorčno zvezo med ravnanjem delodajalca v razmerju do delavca in delavcu nastalo kožo.
Delovna razmerja
V tem primeru gre v večini za opravljanje dela za delodajalca kot samostojni podjetnik, pogodba pa ni sklenjena na enakem razmerju kot v razmerju delodajalec in delavec. To pomeni, da delavec kot samostojni podjetnik ni isto vrednoten oziroma nima istih pravic kot redno zaposleni delavec.