Zdi se, da danes med seboj pogosto kar tekmujemo v tem, kdo je bolj pod stresom in kdo ima več dela v službi. Stres je sicer naraven odziv telesa na takšne ali drugačne obremenitve in nevarne situacije, vendar pa je ob dnevni pretirani izpostavljenosti nevaren za naše telesno in duševno zdravje.
Zaradi takšnih ali drugačnih stresnih situacij namreč pogosto občutimo težave z dihanjem, stiskanje v prsnem košu, anksioznost in druga negativna občutja, kronična izpostavljenost pa lahko privede tudi do različnih bolezenskih stanj. Na naše duševno zdravje vplivajo predvsem splošno telesno zdravje, odnosi z drugimi, materialno oziroma socialno stanje, stanje družbe, v kateri živimo ... Ker v službi načeloma preživimo kar 8 ur ali več na dan, pa ima tudi slednje velik vpliv na naše mentalno počutje.
POMEN DUŠEVNEGA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU
Duševnemu zdravju na delovnem mestu še nikoli nismo pripisovali takšne pomembnosti kot danes, ko smo sredi epidemije covida-19. V času vsesplošnega nezadovoljstva v družbi, ki smo mu priča, se je pokazalo, koliko so delodajalci vlagali v to, da se zaposleni tudi na delovnem mestu počutijo dobro (še posebej, če opravljajo hibridno delo) in kako pomembna je pri tem vloga vodij, ki vedo, kako se odzvati v kriznih situacijah.
Problemi, ki so že dalj časa prisotni na delovnem mestu, so namreč v času pandemije postali še veliko bolj pereči – vsak izmed nas gotovo pozna koga, ki je zaradi službe zbolel, izgorel, ali pa je slišal za primere, ko je kdo celo naredil samomor. Tudi sama sem se na svoji karierni poti, sicer pred epidemijo, srečevala tako s slabimi vodji in slabimi medsebojnimi odnosi kot tudi občutki nekoristnosti, ki so me pripeljali do tega, da sem se morala »odločiti«, ali želim ostati zdrava ali zboleti. Sama sem bila kar nekaj let zaposlena v podjetju, v katerem sem se počutila povsem nesrečno, predvsem zaradi slabih medsebojnih odnosov in odnosa vodje. Sovražila sem nedelje zvečer, ko sem vedela, da bom morala naslednji dan v službo.
Danes sem za te negativne izkušnje hvaležna, še posebej sedaj, ko sem tudi sama delodajalka. Obljubila sem si tudi, da slabih izkušenj, kakršne sem na lastni koži doživela v odnosu s svojimi nekaterimi šefi (ne morem jim reči vodje) v preteklih zaposlitvah, moji zaposleni ne bodo doživeli. Tega se držim, seveda pa sem tudi jaz krvava pod kožo in imam kdaj slab dan. Takrat se sodelavcem že vnaprej opravičim. Izkusila sem namreč, kaj pomenijo slabi medsebojni odnosi, mobing na delovnem mestu, netransparentnost, nespoštovanje, nezaupanje, slaba plača in slabi delovni pogoji, zaradi katerih je trpelo moje duševno zdravje.
V preteklosti se mi je vse to zdelo grozno, danes pa se zavedam, da sem zaradi tega sama sebe »brcnila v rit« in se podala na svoje ter z novo ekipo sodelavcev ustvarila drugačne in zdrave pogoje za delo in posel, ki ga enostavno obožujem – to je karierni portal Optius.com, v katerem vidim smisel svojega dela. Na našem kariernem portalu poudarjamo pomen zadovoljstva zaposlenih in delodajalce redno ozaveščamo o tem, kaj lahko sami naredijo za boljše pogoje dela. Kaj jim predlagamo?
KAJ LAHKO PODJETJA NAREDIJO ZA ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH?
Na prvi pogled se lahko zdi, da je vlaganje v duševno zdravje zaposlenih sod brez dna, nekaj izjemno napornega, vendar ni nujno tako. Številna podjetja so namreč tovrstne prakse že zelo uspešno vpeljala v svoje kolektive.
Na našem kariernem portalu Optius smo v sklopu svetovnega dne duševnega zdravja, ki ga obeležujemo 10. oktobra, organizirali HR poslovni zajtrk. Na njem smo gostili nekaj gostov iz podjetij, ki stojijo za primeri dobrih praks. Marko Verdev, direktor podjetja Mikro + Polo d.o.o., v slovensko poslovno prakso na primer uvaja neobičajne prakse, kot so neomejen plačan dopust, možnost zasebnih opravkov med delovnim časom, organizirane tematske zabave … S tem med drugim prispeva k dobremu počutju zaposlenih, k manj stresnemu delu in tudi k boljšemu duševnemu zdravju.
Tudi Zavarovalnici Triglav d.d. se zavedajo pomena obravnavanja duševnega zdravja kot dela kadrovske strategije, saj imajo zaposleno sodelavko za psihosocialno podporo. V podjetju skrbijo za to, da se zaposleni v času opravljanja dela v svojem delovnem okolju počutijo sprejete, cenjene, varne in spoštovane, so zadovoljni s pogoji, ki jih nudi delodajalec, in z medosebnimi odnosi v svojem delovnem okolju. Vse našteto pozitivno vpliva na zadovoljstvo, zavzetost in učinkovitost pri delu ter vodi k boljšim rezultatom.
IN ZAKAJ JE ŠE TREBA VLAGATI V ZAPOSLENE?
Danes je vse to še posebej pomembno zaradi rekordno nizke brezposelnosti, ki je bila meseca septembra 2021 po podatkih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje 66.122 – nazadnje je bila namreč ta tako nizka leta 2008, ko je bilo brezposelnih oseb v Sloveniji 63.216. Poleg tega smo Slovenci v samem evropskem vrhu kar se tiče starajočega prebivalstva, zaradi česar bo vse težje dobiti pravega sodelavca, saj na trg dela vsako leto vstopa manj ljudi.
To pomeni, da bodo delodajalci, ki danes ne vlagajo v svoje zaposlene in ki jim njihovo zadovoljstvo ter duševno zdravje nista na prvem mestu, vse težje dobili nov kader. Dober kader jim bodo namreč »speljali« delodajalci, ki se zavedajo, da so zaposleni njihov največji kapital, kar vključuje tudi skrb za njihovo duševno zdravje in počutje.
Zaključimo lahko, da tako zaposleni kot delodajalci ne smejo pozabiti na pomembnost duševnega zdravja pri delu, saj je le zdrav delavec zadovoljen ter hkrati učinkovit in motiviran delavec. Če je možno, si izberite karierno pot in delodajalca, ki vas bo vreden, ki vas bo spoštoval, cenil, mu bo mar, ali njegovi zaposleni radi hodijo v službo in so na svojem delovnem mestu srečni. Le srečni in zdravi zaposleni lahko namreč prispevajo k rasti in uspehu delodajalca oz. podjetja, v katerem delajo.
Sama pa vedno rada rečem: vsak je svoje sreče kovač! Vedno imate izbiro – naj vam bo moja zgodba navdih, da v svojem življenju nekaj spremenite, če niste zadovoljni s trenutno situacijo. Srečno!
Pripravila: Saša Boštjančič, direktorica zaposlitvenega portala Optius.com