Kaj je regres?
Regres je enkratno letno izplačilo delavcu, ki je vezan na letni dopust in se nanaša na določen znesek, ki ga delavec prejme od delodajalca ob izrabi letnega dopusta. Ta pravica je urejena v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) in jo ima vsak delavec, ki ima pravico do letnega dopusta na podlagi svoje pogodbe o zaposlitvi.
Pomembno je vedeti, da regres ni odvisen od uspešnosti podjetja ali dobre volje delodajalca, temveč gre za zakonsko določeno pravico zaposlenih. Delodajalec je dolžan vsako leto do 31. marca izdati sklep o določitvi letnega dopusta, kjer se navede število dni dopusta, ki pripadajo delavcu, poleg tega pa ima delavec pravico do določenega zneska regresa.
Upoštevati je treba, da so do regresa upravičeni tako zaposleni za nedoločen čas kot tudi tisti, ki imajo pogodbo za določen čas. Zato je pomembno, da vsak zaposleni pozna svoje pravice in jih tudi uveljavlja.
Do kdaj mora biti regres izplačan?
Regres za delavce je ena izmed pravic, ki jih ureja Zakon o delovnih razmerjih in mora biti izplačan delavcem najkasneje do 1. julija 2024. Vendar pa je skrajni rok za izplačilo določen s kolektivno pogodbo, ki ga je mogoče podaljšati do 1. novembra 2024. Če delodajalec ni dovolj likviden, da bi izplačal regres do roka, lahko to stori tudi kasneje, vendar pa mora delavcu zagotoviti vse dele regresa do navedenih rokov za izplačilo. Pomembno je poudariti, da če delodajalec ne izplača regresa, gre za kršitev zakona.
Kakšen je minimalni regres v letu 2024?
ZDR-1 določa, da mora biti višina regresa enaka najmanj minimalni plači v Republiki Sloveniji. Minimalna plača in s tem minimalni znesek regresa za leto 2024 znaša 1.253,90 evra.
To je torej najmanjši znesek regresa, ki si ga lahko letos obetate. To pa pomeni, da je lahko znesek tudi višji. Delodajalci morajo pri izplačilu namreč upoštevati kolektivno pogodbo, ki jih zavezuje k upoštevanju določenega zneska.
Kakšen je torej najvišji znesek regresa?
Izplačilo regresa je pomemben dogodek za vsakega delavca, saj predstavlja dodaten prihodek in pomaga k izboljšanju finančnega stanja. V Sloveniji je najvišji znesek regresa omejen s 100 % povprečne plače zaposlenih, ki v trenutku pisanja tega prispevka (marec 2024) znaša 2.317,82 evra. To pomeni, da izplačilo regresa ne sme presegati te meje, če želi delavec prejeti neobdavčen znesek. V primeru, da je regres višji od povprečne plače, se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja šteje le del regresa, ki presega 100 % povprečne plače, ne pa celoten znesek. Zato je pri izračunu regresa pomembno upoštevati tudi te davčne omejitve.
Kaj se zgodi, če se pri delodajalcu zaposlim sredi leta?
Če ste nedavno začeli delati pri delodajalcu, na žalost ne morete pričakovati izplačila celotnega zneska regresa. Ta vam namreč pripada le, če ste pri podjetju zaposleni celotno leto. V primeru, da ste med letom zamenjali službo ali sklenili pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, boste od prejšnjega in novega delodajalca prejeli sorazmerni delež regresa. To pomeni, da ste upravičeni do 1/12 regresa za vsak mesec dela pri delodajalcu.
Višina zneska regresa je lahko odvisna tudi od krajšega delovnega časa ali števila opravljenih ur. Če ste v koledarskem letu zaposleni pri več delodajalcih, vam vsak dolguje sorazmerni del, ki je odvisen od dolžine zaposlitve pri njem. Pri izračunu sorazmernega deleža regresa se upošteva le dejansko opravljene delovne ure, zato je višina regresa lahko različna pri vsakem delodajalcu.
Kako je z regresom na porodniški in bolniški?
Tudi če ste zaradi bolezni ali starševskega dopusta odsotni z dela, imate pravico do izplačila regresa, saj ste še vedno zaposleni in se na ta način zagotavlja vaša enaka obravnava kot pri opravljanju delovnih obveznosti. Pomembno je, da imate pri delodajalcu sklenjeno veljavno pogodbo o zaposlitvi, saj je to osnova za uveljavljanje pravice do regresa.
V primeru, da ste na porodniškem dopustu ali bolniško odsotni, vam pripada celoten znesek regresa, če ste še vedno zaposleni pri delodajalcu. V primeru prekinitve zaposlitve med odsotnostjo pa vam pripada sorazmerni delež regresa, ki se izračuna glede na število mesecev zaposlitve v koledarskem letu, in znaša 1/12 regresa za vsak mesec dela.
Kaj se zgodi, če dam odpoved?
Če vam je vaš delodajalec izplačal regres v celoti, vendar pa pride do prekinitve vaše pogodbe o zaposlitvi pred koncem leta, boste morali vrniti sorazmerni del regresa. V takem primeru bo vaš delodajalec potreboval vaše soglasje za vračilo regresa, običajno pa se to podpiše skupaj z dokumentom o prenehanju delovnega razmerja oziroma z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
Pri tem pa lahko pride do manjših zapletov, če vaša pogodba o zaposlitvi ne preneha zadnji dan v mesecu. V takem primeru namreč Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) ureja pravico do regresa na različne načine, odvisno od tega, ali se boste takoj zaposlili pri novem delodajalcu ali ne.
Kaj lahko naredim v primeru neizplačila regresa?
Delodajalci si včasih razlagajo izplačilo regresa po svoje in v škodo delavcev. Na primer, če ste bili bolniško odsotni in ste upravičeni do celotnega izplačila regresa, vendar ga niste prejeli, vaš delodajalec krši zakon o delovnih razmerjih. Za neizplačilo regresa ali zamudo pri izplačilu lahko podjetje plača globo v višini od tri tisoč do 20 tisoč evrov.
Če menite, da vam je bila pravica do regresa kršena ali niste prejeli izplačila pravočasno, lahko prijavite delodajalca na delovni inšpektorat, ki bo sprožil ustrezni postopek.
Pripravil: Optius