Kljub temu pa je priporočljivo, da so delodajalci pazljivi pri določanju dela, ki ga opravljajo študentje. Namreč delo študenta ne sme vsebovati elementov delovnega razmerja, saj v tem primeru lahko študent od delodajalca (preko sodišča) zahteva pogodbo o zaposlitvi in s tem iste pogoje za opravljanje dela kot zaposleni delavec.
Študentsko delo pogosto obsega krajši delovnik ali začasno delo v podjetju. Kadar pride do situacije, da študentje želijo uveljaviti pravice, kot če bi bili redno zaposleni na sodišču, sodišča do končne odločitve pridejo na podlagi dejstva ali je šlo za dolgoročno študenstsko delo ali res samo za začasno.
V zakonodaji je določeno, da študent lahko opravlja delo v rednem delovnem razmerju, kljub temu, da hkrati opravlja redni ali izredni študij. Zaposlitev študentov pomeni, da imajo študenti lahko tudi status rednega oziroma izrednega študenta. Ob morebitnem obisku inšpektorja v podjetju bodo delodajalci morali študenta, ki opravlja redno delo tako kot ostali zaposleni in ki ustrezajo pogojem delovnega mesta, redno zaposliti.
V kolikor sodišče odloči, da študentje delodajalca iztožijo za zaposlitev, pomeni, da mora delodajalec za ves čas dela v podjetju študentu izplačati regres, plače in prispevke. Pri plačilu plač pomeni, da mora delodajalec za nazaj izplačati finančno razliko, ki jo je študent prejemal v nižjem znesku kot če bi bil zaposlen.
Za lažjo predstavitev razlike med študentskim delom in redno zaposlitvijo delavca na kratko naštejemo pomembne pogoje za zaposlitev študentov in lastnosti študentskega dela, ki pridejo v poštev vsem delodajalcem, ki se odločate o tem, da bi za delo najeli študente.
Pogoji za zaposlitev študentov in lastnosti študentskega dela:
1. Vključitev v delovni proces je prostovoljen
Delo, ki ga določi delodajalec, mora biti opravljeno v točno določenem kraju in na način, ki se navezuje na delovni proces.
2. Plačilo za delo
Plačilo za delo je osnovna odgovornost in obveznost delodajalca.
3. Osebno opravljanje dela
Kadar v podjetju delavec dela ne opravlja osebno oziroma sam, ampak taisto delo opravljajo drugi delavci v podjetju, delavec pa delo le občasno opravlja sam, to pomeni, da ne gre za obstoj delovnega razmerja.
4. Konstantno opravljanje dela
Nepretrgano opravljanje dela je en pomembnejših elementov, ki dokazuje obstoj delovnega razmerja. To pomeni, da delavcu ni potrebno delati osemurni delavnik, le dokazano mora biti, da delavec dela nepretrgoma. Delo preko espe-ja lahko poteka le enkrat tedensko, element delovnega razmerja pa predstavlja tudi delo s skrajšanim ali polovičnim delovnim časom.
5. Delo, ki ga nadzoruje delodajalec
Delodajalec daje navodila za delo zaposlenim in nadzoruje njihovo delo, kar kaže nadrejenost delodajalca delavcu in je tudi en pomembnejših elementov delovnega razmerja.
Ali se v prihodnosti obetajo spremembe?
V zakonodaji bo v prihodnosti prišlo do reform, ki bodo bolj v prid delavcu kot delodajalcu. Delavec namreč enostavneje pri sporu dokazuje, da je šlo pri zaposlitvi študenta za redno delovno razmerje in predloži celotno pisno dokumentacijo, delodajalec pa se težje zagovarja in nosi celotno breme. Odvetnik Damijan Gregorc iz odvetniške pisarne Miro Senica in odvetniki pojasnjuje, da bo verjetno na sodišče prihajalo do še večjega števila tovrstnih sporov, kjer bodo zaradi pomanjkljivosti v zakonodaji delodajalci težko dokazali, da niso »krivi«.
Vir: Portal finance.si