Zaposlovanje tujcev iz tretjih držav: pomembne informacije za delodajalce in delavce

Zaposlovanje tujcev iz tretjih držav ima pomembno vlogo v slovenskem gospodarstvu, predvsem v panogah, v katerih primanjkuje lokalnih delavcev.

Kljub temu je ta proces pogosto zapleten zaradi obsežnih administrativnih postopkov. Učinkovito razumevanje in upravljanje teh postopkov je ključno za preprečevanje pravnih težav in zagotavljanje, da so vsi koraki izvedeni v skladu z zakonodajo, s čimer se izognemo morebitnim inšpekcijskim nadzorom in kaznim.

Kdo so tujci, ki lahko delajo v Sloveniji?

V Sloveniji lahko delajo tujci iz držav zunaj Evropske unije (tujci iz tretjih držav), ki morajo pridobiti enotno dovoljenje za bivanje in delo. Enotno dovoljenje združuje dovoljenje za prebivanje in delo v enem dokumentu, kar poenostavlja postopek za tujce in delodajalce. 

Poleg tega imajo poseben status državljani držav, s katerimi ima Slovenija mednarodne pogodbe, kot sta Bosna in Hercegovina ter Srbija, ki lahko koristijo poenostavljene postopke za zaposlovanje.

Tujci lahko delajo tudi na podlagi drugih vrst dovoljenj, kot so modra karta EU za visokokvalificirane delavce ali sezonsko delovno dovoljenje v kmetijstvu (do 90 dni).

Tujci v Sloveniji se lahko po enem letu zakonitega bivanja tudi samozaposlijo. Izjema velja za tiste, ki želijo opravljati regulirane poklice, kot so arhitekti, varnostniki ali odvetniki.

zaposlovanje tuje delovne sile

Zaposlitev državljanov Bosne in Hercegovine

Zaposlovanje državljanov Bosne in Hercegovine v Sloveniji je urejeno s sporazumom med državama, ki podrobno določa pravila in postopke za izdajo ter podaljšanje delovnih dovoljenj. Ta sporazum omogoča sistematičen pristop in poenostavlja birokratske postopke za delodajalce in delavce.

Postopek pridobivanja delovnega dovoljenja

Delovno dovoljenje je ključni dokument, ki ga izdaja zavod za zaposlovanje in predstavlja soglasje za izdajo enotnega dovoljenja, ki ga nato izda pristojna upravna enota.

Služba za zaposlovanje v Bosni in Hercegovini (ARZ-BiH) igra glavno vlogo pri izbiri kandidatov, ki se bodo zaposlili v Sloveniji. Na podlagi zahtev slovenskih delodajalcev ARZ-BiH izbere ustrezne kandidate. Za kandidate, ki so že identificirani za specifična delovna mesta, ARZ-BiH preveri, ali izpolnjujejo vse zahtevane pogoje in so pripravljeni sprejeti zaposlitev.

Pogoji za zaposlitev

Za zaposlitev po tem sporazumu morajo biti kandidati starejši od 18 let in prijavljeni kot brezposelni v Bosni in Hercegovini. 

Pomembno je, da na slovenskem trgu dela ni ustreznih domačih kandidatov za prosto delovno mesto, zato je pred začetkom postopka zaposlitve smiselno dodati aktualna prosta delovna mesta in preveriti odziv. Poleg tega mora delodajalec izpolnjevati vse zakonske pogoje, predpisane s strani slovenske zakonodaje, kar zagotavlja pravno varnost tako za delavce kot za delodajalce.

Zaposlitev državljanov Srbije

Tako kot v primeru Bosne in Hercegovine je tudi zaposlovanje državljanov Srbije v Sloveniji urejeno s sporazumom, ki določa pogoje za izdajo in podaljšanje delovnih dovoljenj. 

Postopek pridobivanja delovnega dovoljenja za zaposlitev državljanov Srbije

Izdaja delovnega dovoljenja poteka prek zavoda za zaposlovanje, ki izda dokument, potreben za pridobitev enotnega dovoljenja s strani upravne enote. 

Pri postopku je pomembna tudi vloga Nacionalne službe za zaposlovanje v Srbiji (NSZ Srbije), saj ta institucija izvaja predhodno selekcijo in preverjanje kandidatov, ki so izbrani za delo v Sloveniji. Selekcija obsega določanje potrebnih delavcev na podlagi zahtev slovenskih delodajalcev in preverjanje, ali kandidati izpolnjujejo zastavljene pogoje ter so pripravljeni sprejeti delo.

Kriteriji za zaposlitev

Za zaposlitev kandidatov iz Srbije v Sloveniji veljajo določeni kriteriji. Kandidati morajo biti starejši od 18 let in morajo biti registrirani kot brezposelni v Srbiji. 

Prav tako mora biti tudi v tem primeru izpolnjen pogoj, da za prosto delovno mesto v Sloveniji ni ustreznih domačih kandidatov. Delodajalci v Sloveniji pa morajo izpolnjevati vse zakonske zahteve za zaposlovanje tujcev, kot to določa slovenska zakonodaja.

Enotno dovoljenje

Enotno dovoljenje je ključni dokument, ki tujcem iz tretjih držav omogoča zakonito zaposlitev in bivanje v Sloveniji. Namenjeno je poenostavitvi administrativnih postopkov in prej ločeni dovoljenji za bivanje in delo združuje v en dokument.

Postopek za pridobitev enotnega dovoljenja začne delodajalec ali tujec, vlogo pa obravnava upravna enota. Veljavnost dovoljenja je omejena, z možnostjo podaljšanja ob izpolnjevanju pogojev.

Enotno dovoljenje prispeva k večji mobilnosti delovne sile in olajša integracijo tujcev na slovenskem trgu dela. 

Postopek izdaje enotnega dovoljenja: pomembni koraki za delodajalce in tuje delavce

1. Prošnja za enotno dovoljenje

Kje in kako vložiti prošnjo: Tujci morajo svojo prošnjo za enotno dovoljenje oddati pri slovenskem diplomatsko-konzularnem predstavništvu v matični državi, medtem ko lahko delodajalci prošnjo vložijo na kateri koli upravni enoti ali prek slovenskega diplomatskega predstavništva v tujini.

Pomen kontrole trga dela: Pred oddajo vloge je priporočljivo opraviti kontrolo trga dela, ki potrdi, da na slovenskem trgu ni dostopnih ustreznih domačih kandidatov. Če so na voljo prosta delovna mesta in kandidati zanje, bo vloga zavrnjena, saj morate izbrati kandidata s seznama zavoda za zaposlovanje.

V Sloveniji za določene poklice za zaposlovanje tujcev ni potrebna kontrola trga dela. Med te poklice spadajo varilec, voznik težkih tovornjakov in vlačilcev, orodjar, elektroinštalater, tesar, kuhar, elektromehanik, zidar, monter in serviser vodovodnih ter plinskih inštalacij in naprav. Prav tako so izvzeti livar, strugar, mesar, bolničar negovalec v zavodih, zdravnik specialist splošne medicine, strokovnjaki za zdravstveno nego, strokovni sodelavci za zdravstveno nego ter zdravniki specialisti, razen splošne medicine.

2. Soglasje k enotnemu dovoljenju

Za izdajo soglasja k enotnemu dovoljenju je odgovoren zavod za zaposlovanje, postopek pa se začne po uradni dolžnosti ob zahtevi upravne enote. V tem postopku zavod preveri, ali so izpolnjeni vsi zakonski pogoji, kar vključuje pregled priložene dokumentacije.

3. Izdaja enotnega dovoljenja

Enotno dovoljenje se izda v obliki izkaznice in omogoča zaposlitev ter bivanje v Sloveniji. Prvotno je dovoljenje izdano za čas trajanja delovne pogodbe, vendar ne dlje kot eno leto. Če so pogoji še vedno izpolnjeni, je možno dovoljenje podaljšati za dodatni dve leti.

izdaja delovnih dovoljenj

Veljavnost in umik soglasja k enotnemu dovoljenju

1. Veljavnost soglasja

Soglasje k enotnemu dovoljenju izda zavod za zaposlovanje, če so izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Postopek se avtomatsko sproži na zahtevo upravne enote, ki prejme vlogo. Zavod za zaposlovanje mora o soglasju odločiti v roku 15 dni od prejema vloge, pri čemer mora dokumentacija v vlogi jasno dokazovati izpolnjevanje zakonskih pogojev za izdajo soglasja.

2. Umik soglasja

Soglasje k enotnemu dovoljenju se lahko umakne, če tujec po pridobitvi dovoljenja ne začne z delom ali če ni prijavljen v obvezna socialna zavarovanja v zakonsko predpisanih rokih.

Če zavod za zaposlovanje ne izda soglasja ali ga umakne, o tem obvesti upravno enoto, ki na tej osnovi zavrne ali prilagodi vlogo za enotno dovoljenje. Ta proces zagotavlja, da so vsi tujci, ki delajo v Sloveniji, pravno skladno zaposleni, kar prispeva k urejenemu trgu dela in varnosti vseh udeležencev.

Delovna viza za Slovenijo

Delovna viza za Slovenijo je potrebna za zaposlovanje tujcev tretjih držav, ki niso članice Evropske unije, tj. Norveška, Islandija, Lihtenštajn ali Švica. Ti delavci potrebujejo enotno dovoljenje za prebivanje in delo v Sloveniji, ki omogoča legalno zaposlitev. 

Proces, v katerem se pridobi delovna viza za Slovenijo, zahteva potrjeno delovno mesto od slovenskega delodajalca, dokazila o finančnih sredstvih in zdravstveno zavarovanje. 

Viza se izda za obdobje delovne pogodbe, največ za eno leto z možnostjo podaljšanja, če delodajalec in delavec izpolnjujeta vse zakonske zahteve.

Samozaposlitev za tujce: razlike med registracijo in dejansko samozaposlitvijo

Tujci iz tretjih držav, ki niso del EU, EGP ali Švice, se lahko v Sloveniji tudi samozaposlijo, a se pri tem srečajo z določenimi omejitvami. Čeprav se lahko formalno registrirajo kot samostojni podjetniki brez posebnega preverjanja statusa, to še ne pomeni prave samozaposlitve.

Formalna registracija je sicer res možna brez enotnega dovoljenja za delo, a za samozaposlitev je nujna vključitev v obvezna socialna zavarovanja. To zahteva pridobitev enotnega dovoljenja za samozaposlitev, ki pa je mogoča po najmanj enem letu neprekinjenega zakonitega prebivanja v Sloveniji.

Zaključek

Zaposlovanje tujcev iz tretjih držav v Sloveniji je kompleksen postopek, ki zahteva natančno poznavanje in upoštevanje zakonodaje, povezane z delovnimi vizami in enotnimi dovoljenji za delo in prebivanje. 

Pripravil: Optius.com