Država zaposlovanje invalidov spodbuja z različnimi ukrepi, ki so namenjeni izboljšanju njihovih zaposlitvenih možnosti. Ti ukrepi vključujejo finančne spodbude za delodajalce, prilagoditve delovnih mest ter podporo pri usposabljanju in rehabilitaciji invalidov.
Namen ukrepov je invalidom omogočiti uspešnejšo vključitev na trg dela ter finančno spodbuditi delodajalce, da se odločijo za njihovo zaposlovanje.
Zaposlovanje invalidov: kvotni sistem
Republika Slovenija ima vzpostavljen kvotni sistem zaposlovanja invalidov, ki zagotavlja večjo vključenost invalidov na trgu dela. Kvotni sistem urejata dva temeljna predpisa:
- Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov ter
- Uredba o določitvi kvote.
Sistem določa, da morajo delodajalci z več kot 20 zaposlenimi izpolniti določeno kvoto, bodisi z zaposlitvijo invalida bodisi s plačilom prispevka za spodbujanje zaposlovanja invalidov.
Kvota je določena glede na registrirano glavno dejavnost delodajalca (SKD) in znaša od 2 % do največ 6 % celotnega števila zaposlenih delavcev. Za podjetja, ki zaposlujejo manj kot 50 zaposlenih, se kvota zmanjša za 1 %.
To pomeni, da je v podjetju, ki npr. opravlja dejavnost Q – zdravstvo in socialno varstvo (šifra: 86–88) in zaposluje manj kot 50 ljudi, kvota s 6 % znižana na 5 %. Če takšno podjetje zaposluje 20 oseb, je izračunana kvota za zaposlitev invalida 1 – podjetje mora torej zaposliti enega invalida.
Za lažji izračun kvote obiščite spletno stran, kjer lahko s pomočjo kalkulatorja preverite, koliko invalidov mora zaposliti vaše podjetje glede na zahtevano kvoto v vaši dejavnosti.
Če delodajalci kvote ne izpolnjujejo, so dolžni plačati prispevek v višini 70 % minimalne plače za vsakega invalida, ki bi ga po kvotnem sistemu morali imeti zaposlenega. V kvoto so vključeni invalidi, ki so pri delodajalcu zaposleni za najmanj 20 ur tedensko in jih delodajalec na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije prijavi kot invalide.
Ta pristop delodajalce spodbuja k zaposlovanju invalidov, saj je to družbeno odgovorno ter za podjetje tudi finančno ugodnejše. Poleg tega lahko podjetje izkoristi druge davčne olajšave in finančne spodbude, ki jih ponuja država za zaposlovanje invalidov, kar podjetju dolgoročno prinaša dodatne koristi.
Davčne olajšave za zaposlovanje invalidov
Podjetja v Sloveniji lahko svojo davčno osnovo pri obračunu davka od dohodka znižajo z uveljavljanjem olajšave za zaposlovanje invalidov. Ta olajšava podjetja še dodatno spodbuja k zaposlovanju invalidov, hkrati pa jim omogoča finančne koristi.
- V primeru, da podjetje zaposli osebo, ki ima status invalida, lahko uveljavlja olajšavo v vrednosti 50 % plače zaposlene osebe.
- Zaposlitev osebe s statusom invalida s 100-% telesno okvaro ali gluhe osebe prinese olajšavo v višini 70 % plače.
- Kadar podjetje zaposluje več invalidov, kot je zahtevano v kvoti, lahko prav tako uveljavlja olajšavo v višini 70 % plače. V tem primeru invalidnost delavca nad kvoto ne sme biti posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri istem delodajalcu.
Pogoji za uveljavljanje davčne olajšave
- Status invalida: Zaposleni morajo imeti uradni status invalida po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI), ki ga dokazujejo z odločbo Zavoda RS za zaposlovanje.
- Neizkoriščena olajšava: Neizkoriščene olajšave se ne prenašajo v naslednja davčna obdobja in jih je treba koristiti v tekočem davčnem obdobju.
- Dolžina koriščenja: Olajšava za posameznega invalida ni časovno omejena in velja ves čas njegove zaposlitve.
- Znesek olajšave: Bruto plača invalida brez delodajalčevih prispevkov, vključno s trinajsto plačo in nadomestili plač, ki jih krije delodajalec (plača za letni dopust, praznike, bolniški stalež na račun delodajalca).
- Pozor! Olajšava ne vključuje finančnih povračil ZZZS, regresa za letni dopust ter povračil stroškov in drugih izplačil v povezavi z delom in zaposlitvijo.
- Davčna osnova se lahko zmanjša za celoten priznani znesek olajšave, vendar le do višine te olajšave. Davčnih izgub zaradi visokih olajšav ni mogoče ustvariti.
Zaposlitev za polni ali skrajšan delovni čas?
Pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi z invalidno osebo je pomembno upoštevati omejitve, ki jih določa stopnja invalidnosti. Invalidska komisija posameznike razvrsti v eno izmed treh kategorij:
- Osebe, uvrščene v prvo kategorijo, niso zmožne za delo in jih ni mogoče zaposliti.
- Za osebe v drugi ali tretji kategoriji je možna sklenitev pogodbe o zaposlitvi za polni ali skrajšani delovni čas, pri čemer se določi potrebno usposabljanje.
Delodajalci, ki zaposlijo invalida, niso dolžni javno objaviti prostega delovnega mesta. To lahko pospeši in poenostavi postopek zaposlovanja ter omogoči hitrejšo vključitev invalida v delovno okolje.
Povračilo stroškov za prilagoditev delovnega mesta invalidom
Delodajalci morajo v aktu o sistematizaciji delovnih mest navesti, katera delovna mesta so primerna za invalide. Pri delu se lahko invalidi namreč srečajo z različnimi omejitvami, ki vplivajo na njihovo učinkovitost in varnost.
Med najpogostejše težave spada onemogočen dostop do delovnega mesta, kar lahko vključuje preozka in pretežka vrata, preozke prehode, stopnice, drseča tla, previsoke pragove in ozke hodnike.
Če je treba delovno mesto prilagoditi invalidni osebi, lahko delodajalec zahteva povračilo stroškov, ki pri tem nastanejo. To povračilo pokriva stroške prilagoditve v celoti, kar vključuje tako fizične spremembe delovnega prostora kot tudi prilagoditev delovne opreme in orodij, potrebnih za opravljanje delovnih nalog.
Pogoj za uveljavljanje povračila: Delodajalec lahko zahteva povračilo stroškov, če že ima zaposlenega invalida ali sklene delovno pogodbo z brezposelnim invalidom za vsaj 12 mesecev. V obeh primerih mora biti invalid zmožen delati bodisi na ustrezno prilagojenem delovnem mestu bodisi potrebovati prilagojeno opremo za učinkovito opravljanje svojih nalog.
Postopek zaposlitve invalida
Pred zaposlitvijo invalida mora delodajalec izpolniti vse pravne zahteve, da zagotovi skladnost z zakonodajo.
Enako kot vsak zaposleni mora tudi invalid pred pričetkom dela opraviti zdravniški pregled. Na zdravniški pregled mora prinesti odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) o zmožnosti za delo. Ta odločba določa, kakšne so omejitve in sposobnosti invalida glede na njegovo zdravstveno stanje.
Delodajalec mora pred pričetkom dela invalida prijaviti v sistem zdravstvenega zavarovanja, kar stori z izpolnitvijo obrazca M1. Tej vlogi mora priložiti odločbo ZPIZ o zmožnosti za delo. Tako so izpolnjene vse pravne obveznosti glede zdravstvenega varstva.
Poleg izpolnitve vseh pravnih formalnosti pa je priporočljivo, da se zaposleni v podjetju seznanijo s potrebami novega sodelavca in mu nudijo podporo, ki jo potrebuje za uspešno vključitev v delovno okolje.
Zaključek
Zaposlovanje invalidov prinaša številne koristi, tako za delodajalce kot za širšo družbo. Invalide je treba obravnavati kot enakovredne člane ekipe, ki lahko s svojimi sposobnostmi in izkušnjami pomembno prispevajo k uspehu podjetja.
Pomembno je, da delodajalci prepoznajo vrednost raznolikosti in vključevanja ter aktivno iščejo priložnosti za zaposlitev invalidov. S tem prispevajo k družbeni enakosti in odpravljanju predsodkov, hkrati pa izkoristijo finančne spodbude, ki jih ponuja država.
S prilagoditvijo delovnega mesta in spoštovanjem posebnih potreb invalidov delodajalci izpolnjujejo zakonske obveznosti ter krepijo svojo ekipo s talentiranimi in predanimi posamezniki. Vsaka investicija v prilagoditve in usposabljanje se povrne v obliki povečane produktivnosti, boljše delovne klime in večje zvestobe zaposlenih.
Pripravil: Ekipa Optius.com