Po ZDR-1 ima delavec pravico do odpravnine in je delodajalec dolžan izplačati delavcu odpravnino, če je delavcu pogodba o zaposlitvi odpovedana s strani delodajalca:
- iz poslovih razlogov (po določilu 108. člena ZDR-1),
- iz razloga nesposobnosti (po določilu 108. člena ZDR-1),
- zaradi invalidnosti (po določilu 2. odstavku 116. člena ZDR-1, odpravnina po 108. členu ZDR-1, ker se za takšno odpoved uporabljajo določila, ki veljajo za odpove iz poslovnih razlogov, če ni s posebnim predpisom drugače določeno),
- v stečajnem postopku (po določilu 106. člena ZDR-1, odpravnina po 108. členu ZDR-1),
- postopku prisilne likvidacije (po določilu 106. člena ZDR-1, odpravnina po 108. členu ZDR-1),
- v primeru potrjene prisilne poravnave (po določilu 106. člena ZDR-1, odpravnina po 108. členu ZDR-1),
- v drugih primerih prenehanja delodajalca (po določilu 2. odstavka 107. člena ZDR-1, odpravnina po 108. členu ZDR-1).
- Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.
- Višina odpravnine je določena v 108. členu ZDR-1 in znaša:
- 1/5 navedene osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let,
- 1/4 navedene osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let do 20 let,
- 1/3 navedene osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let.
Za delo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih.
Višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika navedene osnove, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače.
V postopku prisilne poravnave se delavec in delodajalec lahko pisno sporazumeta o načinu, obliki ali zmanjšanju višine odpravnine, ki bi delavcu pripadala, če bi bil zaradi izplačila odpravnine ogrožen obstoj večjega števila delovnih mest pri delodajalcu.
Če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače, mora delodajalec izplačati delavcu odpravnino ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi.
Do odpravnine kot jo določa 108. člen ZDR-1 v primeru odpovedi iz poslovnih razlogov, je upravičen tudi delavec, ki pogodbo izredno odpove delodajalcu iz razlogov na strani delodajalca, ki jih predpisuje ZDR-1.
ZDR-1 je uvedel tudi pravico delavca do odpravnine ob poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je urejena z 79. členom ZDR-1.
Po navedenem členu ima delavec, ki mu pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, preneha veljati zaradi poteka časa, za katerega je bila sklenjena, oziroma ker je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena, pravico do odpravnine, razen v primeru:
- ko je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena:
- zaradi nadomeščanja začasno odsotnega delavca,
- za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu,
- za opravljanje javnih del oziroma prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom,
- ko delavec in delodajalec v času trajanja ali po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas skleneta pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas oziroma če delavec nadaljuje z delom na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas,
- če delavec ne sklene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za ustrezno delo, ki mu ga je ponudil delodajalec po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Osnova za odmero odpravnine je povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Višina odpravnine za določen čas znaša:
- v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je sklenjena za eno leto ali manj, ima delavec pravico do odpravnine v višini 1/5 zgoraj navedene osnove,
- če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena za več kot eno leto, ima delavec ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi pravico do odpravnine v višini iz prejšnje alineje, povečane za sorazmerni del odpravnine iz prejšnjega alineje za vsak mesec dela.
Če delavec po prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri istem delodajalcu nepretrgoma nadaljuje z delom na podlagi sklenjene druge pogodbe o zaposlitvi za določen čas, se odpravnina izplača za ves čas zaposlitve za določen čas ob prenehanju zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri tem delodajalcu. V tem primeru ne velja omejitev iz petega odstavka 55. člena ZDR-1.