Kolektivne pogodbe so ključni element delovnopravnih ureditev, saj urejajo pravice in obveznosti, ki izhajajo iz delovnih razmerij med delavci in delodajalci. Te pogodbe so rezultat pogajanj med sindikati ali združenji sindikatov ter delodajalci ali njihovimi združenji in so bistven instrument za zagotavljanje pravičnih delovnih pogojev ter zaščite delavskih pravic.
V tem članku bomo podrobneje raziskali, kaj kolektivne pogodbe vključujejo, kakšne vrste teh pogodb obstajajo ter kakšne obveznosti prinašajo tako delodajalcem kot delavcem.
Kaj je kolektivna pogodba?
Kolektivna pogodba natančno ureja pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev v okviru delovnega razmerja. Ključno je, da kolektivna pogodba ne sme nasprotovati zakonskim določilom, vendar lahko delavcem podeli širše pravice, kot jih določa zakonodaja.
Pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki in ustrezno objavljena, da je dostopna vsem strankam, ki jih zavezuje, ter zagotavlja transparentnost in spoštovanje določenih pravic.
Kaj urejajo kolektivne pogodbe?
Kolektivne pogodbe pogosto urejajo pravice in obveznosti, ki presegajo Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Te pogodbe omogočajo podrobno določitev specifičnih pravic delavcev, vključno z delovnimi pogoji, plačili, dopusti in drugimi ugodnostmi, ki so lahko ugodnejše od zakonsko določenih minimumov. Kolektivna pogodba lahko tako na primer določi daljši letni dopust, višji regres ali boljše pogoje za odpravnine.
Delodajalci morajo v pogodbah o zaposlitvi navesti, katera kolektivna pogodba velja za njihovo dejavnost, saj je to bistveni del pogodbe. Kolektivne pogodbe so lahko sklenjene na ravni države za vse delodajalce v določenih dejavnostih ali zgolj za določene delodajalce v specifičnih panogah.
Vsebina kolektivnih pogodb
Kolektivne pogodbe so razdeljene na dve glavni vsebinski enoti:
-
Obligacijski del: Ta del določa pravice in obveznosti pogodbenih strank, ki so sklenile kolektivno pogodbo. Poleg tega lahko ureja postopke za mirno reševanje kolektivnih sporov med delodajalci in sindikati.
-
Normativni del: V tem delu so opredeljene pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev, povezane z zaposlitvijo, delovnimi pogoji, plačili za delo, varnostjo in zdravjem pri delu ter pogoji za delovanje sindikatov.
V normativnem delu se običajno urejajo vprašanja, kot so:
- sklepanja pogodb o zaposlitvi,
- pogoji za trajanje delovnega razmerja in prenehanje pogodbe,
- plačila za delo, vključno z dodatki in povračili stroškov,
- pravice do varnosti in zdravja pri delu,
- pravice sindikatov in pogoji za njihovo delovanje.
Vrste kolektivnih pogodb
Kolektivne pogodbe se razlikujejo po ravni in obsegu uporabe:
- Kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti: Te pogodbe so najpogostejša oblika in urejajo delovna razmerja za vse delodajalce v določeni dejavnosti. Določajo minimalne pravice za vse zaposlene v tej panogi, kar zagotavlja poenotenje pogojev dela znotraj istega sektorja.
- Podjetniške kolektivne pogodbe: Te pogodbe se sklepajo med posameznim podjetjem in sindikatom ter veljajo le za zaposlene v tem podjetju. Pogosto prinašajo ugodnejše pogoje od tistih, ki jih določajo kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti.
Kolektivne pogodbe se lahko sklenejo za določen ali nedoločen čas. Tarifne priloge, ki so sestavni del kolektivnih pogodb, so pogosto sklenjene za določen čas in se redno posodabljajo.
Kje najti veljavne kolektivne pogodbe?
Vse veljavne kolektivne pogodbe so javno dostopne v evidenci kolektivnih pogodb, ki jo vodi pristojno ministrstvo. Delodajalci in delavci lahko enostavno preverijo, katere pogodbe veljajo za njihovo dejavnost, bodisi prek spletnih portalov ali z uradno poizvedbo.
Redno preverjanje teh pogodb je zelo pomembno, saj se lahko določbe kolektivnih pogodb sčasoma spremenijo. Delodajalci morajo biti vedno prepričani, da upoštevajo vse veljavne določbe in zagotavljajo pravice, ki pripadajo delavcem v skladu z najnovejšimi spremembami.
Kolektivne pogodbe lahko najdete tudi na sledečih povezavah:
- KP bančništvo
- KP papirne in papirno predelovalne dejavnosti
- KP za cestni potniški promet Slovenije
- KP časopisno-informativne, založniške in knjigotrške dejavnosti
- KP med delavci in družbami drobnega gospodarstva
- KP za elektrogospodarstvo Slovenije
- KP za dejavnosti elektroindustrije
- KP dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije
- KP za gozdarstvo Slovenije
- KP gradbenih dejavnosti
- KP grafične dejavnosti
- KP za kemično in gumarsko industrijo Slovenije
- KP za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije
- KP komunalnih dejavnosti
- KP za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije
- KP za kovinsko industrijo Slovenije
- KP za lesarstvo Slovenije
- KP za dejavnosti pridobivanja in predelave nekovinskih rudnin Slovenije
- KP za obrt in podjetništvo
- KP za dejavnost poslovanja z nepremičninami
- KP za poštne in kurirske dejavnosti
- KP za tekstilne, oblačilne, usnjarske in usnjarsko predelovalne dejavnosti
- KP premogovništva
- KP storitve v kopenskem prometu
- KP dejavnosti trgovine
- KP za zavarovalstvo Slovenije
- KP za zasebno varovanje
Kdaj delodajalca zavezuje kolektivna pogodba?
Kolektivna pogodba delodajalca zavezuje, če je član združenja, ki je podpisnik te pogodbe. To pomeni, da mora delodajalec preveriti, ali za panogo, v kateri posluje, velja določena kolektivna pogodba.
Prav tako je pomembno preveriti, za katere delavce pogodba velja – to lahko vključuje delavce na določenih delovnih mestih, vajence, študente na praktičnem usposabljanju ter druge zaposlene.
Reševanje kolektivnih delovnih sporov
Občasno lahko med delodajalci in delavci pride do sporov, kadar se na primer ne strinjajo glede izvajanja ali razlage določil kolektivne pogodbe.
Kolektivni delovni spori se delijo na dve glavni vrsti:
-
Interesni spori nastanejo, ko se stranki (delodajalci in sindikati) ne morejo dogovoriti glede sklenitve ali spremembe kolektivne pogodbe. Reševanje teh sporov vključuje pogajanja, posredovanje neodvisnih strokovnjakov in arbitražo.
-
Spori o pravicah nastanejo, ko stranki ne soglašata glede izvajanja določb že veljavne kolektivne pogodbe. V teh primerih se spor običajno najprej rešuje s pogajanji, nato pa sledi postopek posredovanja ali arbitraže, če pogajanja niso uspešna.
Trajanje in prenehanje kolektivnih pogodb
Prenehanje veljavnosti kolektivne pogodbe je lahko posledica različnih okoliščin, ki jih določata pogodba ali zakon. Kolektivna pogodba lahko preneha veljati na več načinov:
- s potekom časa, če je bila sklenjena za določen čas,
- s sporazumom med strankama o prenehanju veljavnosti,
- z odpovedjo ene od strank, če so izpolnjeni pogoji, določeni v pogodbi.
Tudi po prenehanju veljavnosti kolektivne pogodbe pravice in obveznosti delavcev ne prenehajo takoj. Pogodba ostane v veljavi še največ eno leto ali do sklenitve nove pogodbe.
Delodajalci so zato dolžni spoštovati obstoječe pravice delavcev, dokler nova pogodba ne nadomesti stare.
Obveznosti delodajalcev in pravice delavcev
Delodajalci so dolžni dosledno spoštovati veljavne določbe kolektivnih pogodb. To vključuje tudi obveznost, da zaposlenim omogočijo vpogled v vse relevantne kolektivne pogodbe ter jih sproti obveščajo o morebitnih spremembah.
Neupoštevanje določil kolektivnih pogodb lahko povzroči resne posledice za delodajalce, vključno z denarnimi kaznimi in obveznostjo izplačila nadomestil delavcem za kršene pravice.
Zaključek
Kolektivne pogodbe so bistven instrument delovnopravne ureditve, saj zagotavljajo boljše delovne pogoje in zaščito pravic delavcev. Za delodajalce pomenijo obvezo, da svojim zaposlenim zagotavljajo pravice, določene v pogodbi, saj lahko neupoštevanje vodi v sankcije in prekrške. Za delavce pa predstavljajo pomembno varovalko, ki jim omogoča ugodnejše pogoje dela, kot jih določa zakonodaja.
Zato je ključno, da tako delodajalci kot delavci dobro poznajo veljavne kolektivne pogodbe, saj le tako lahko zagotovijo pravične in urejene delovne odnose ter produktivno sodelovanje.
Pripravil: Optius.com