Demografske spremembe in njihov vpliv na trg dela - ZRSZ

Na Optiusovem HR zajtrku z naslovom Kdo bo sploh še delal? Razumevanje demografije, generacije Z in pridobivanje kadrov je Greta Metka Barbo Škerbinc, generalna direktorica Zavoda RS za zaposlovanje, osvetlila glavne izzive, s katerimi se delodajalci trenutno soočajo. Demografske spremembe, kot so staranje prebivalstva in upad mladih na trgu dela, skupaj s tehnološkim in zelenim prehodom dodatno preoblikujejo trg dela, kjer postajajo ključni vseživljenjsko učenje, vključevanje priseljencev in ustvarjanje bolj fleksibilnih pogojev za delo.

1. Koliko delodajalcev se sooča s pomanjkanje ustreznih kadrov in kako ta manjko rešujejo, da procesi tečejo karseda normalno?

Rezultati zadnje raziskave Napovednik zaposlovanja (pomlad 2024) so pokazali, da se s pomanjkanjem ustreznih kandidatov za zaposlitev sooča dobra polovica delodajalcev (50,3 %), ki prav tako pričakujejo težave z iskanjem kadra v prihodnje. 43 % delodajalcev pravi, da so že zaposleni delavci morali delati več, 26,8 % jih je delo preneslo na zunanje izvajalce, 21,1 % delodajalcev pa je za delovna mesta preusposobilo že zaposlene.

2. Pri katerih kadrih je zaznati največ manjka?

Poklici, za katere delodajalci v Napovedniku zaposlovanja navajajo, da najtežje najdejo ustrezne kandidate so:

• varilci,
• vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev,
• delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih,
• vozniki avtobusov,
• elektroinštalaterji,
• čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki v uradih, hotelih in drugih ustanovah,
• natakarji,
• strokovnjaki za svetovanje in organizacijo vzgojno-izobraževalnega dela,
• kuharji,
• prodajalci,
• skladiščniki in uradniki za nabavo in prodajo,
• pripravljavci in monterji kovinskih konstrukcij,
• zidarji,
• poklici za zdravstveno in socialno oskrbo na domu,
• delavci za preprosta dela pri visokih gradnjah
• orodjarji
• bolničarji negovalci v zavodih,
• strokovnjaki za zdravstveno nego,
• varnostniki,
• strugarji ipd.

Po rezultatih zadnje raziskave Napovednik zaposlovanja največ težav v prihodnje pričakujejo delodajalci iz zdravstva in socialnega varstva, iz gostinstva ter iz izobraževanja – več kot 60 % vprašanih delodajalcev predvideva, da bodo v prihodnosti imeli težave z iskanjem kadra.

3. Kako trenutne demografske spremembe vplivajo na trg dela in kakšni so dolgoročni učinki na gospodarstvo? Kako lahko podjetja premagajo izzive starajoče se delovne sile in zmanjšanje števila mladih delavcev na trgu?

Demografske spremembe bodo imele velik vpliv na prihodnji razvoj družbe in kakovost življenja. Spremembe se kažejo v povečevanju števila starejših od 65 let, nizki rodnosti in v zmanjševanju prebivalstva v starostni skupini od 20 do 64 let, kar je sedanja opredelitev delovno sposobnega prebivalstva. Zaradi pomanjkanja ustrezne delovne sile se lahko znatno zmanjša sposobnost za hitrejši gospodarski napredek, ki je pogoj za nadaljnje izboljšanje življenjskega standarda prebivalstva. Z vidika razvoja je med drugim pomembno povečanje stopnje delovne aktivnosti v mlajših in starejših starostnih skupinah, zagotavljanje kakovostnih delovnih mest mladim ter prepoznavanje potenciala in znanj priseljencev, kot tudi ustvarjanje delovnih razmer, ki bodo omogočile daljšo delovno aktivnost.

Zaradi pomena priseljevanja, ki ga med drugim narekujejo negativni demografski trendi in večje potrebe trga dela, sta bili poleg Strategije dolgožive družbe izdelani tudi Strategija Vlade Republike Slovenije na področju priseljevanja in Strategija vključevanja tujcev, ki niso državljani EU, v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Republike Slovenije.

Za delodajalce je pomembno izvajanje celovite strategije privabljanja in ohranjanja kadrov ter upravljanja z zaposlenimi. Ta naloga pa postaja vse zahtevnejša. Delodajalci iščejo kadre v Sloveniji in tujini, na delovnem mestu se srečujejo različne generacije, hiter tehnološki razvoj zahteva pridobivanje novih oz. nadgradnjo obstoječih znanj in kompetenc, itn. Ugled delodajalca kot dobrega zaposlovalca  je postal pomemben za dolgoročen razvoj in obstoj vsakega podjetja. 

Ob demografskih spremembah in dvojnem prehodu ob tem postajata zelo pomembni tudi vseživljenjska karierna orientacija in vseživljenjsko učenje.

Posebej bi izpostavili, da morajo delodajalci ob navedenih spremembah znati upravljati tudi s starejšimi zaposlenimi, ki so dragocen vir znanj in izkušenj. Podjetja že uvajajo nekatere nujno potrebne ukrepe, na primer na področju varovanja in krepitve zdravja, medgeneracijskega povezovanja in prenosa znanj, prilagoditev delovnega časa in dela, razvoja starejših zaposlenih. Vsekakor pa bo v prihodnje potrebnih še več ukrepov, saj se kot družba staramo.  Zato bo ključno partnersko povezovanje in sodelovanje vseh deležnikov na trgu dela v ta namen. 

 4. Kako bodo migracije v prihodnosti vplivale na trg dela v Sloveniji?

Pomanjkanje delovne sile tudi v prihodnjih dveh letih ne bo omogočalo vidnejše rasti zaposlenosti. Pomanjkanje bodo sicer nekoliko omilili nekateri ukrepi za lažje zaposlovanje in pridobivanje tuje delovne sile, zato bo tudi v prihodnje rast zaposlenosti še naprej izhajala predvsem iz zaposlovanja tujih državljanov. (Vir: UMAR)

 5.Kako digitalizacija vpliva na trg dela?

Tehnološki razvoj ter z njim povezani digitalizacija in robotizacija družbe prinašajo vedno hitrejše spremembe v gospodarstvu s spremembo proizvodnih procesov in poslovnih modelov ter ustvarjanjem novih proizvodov in storitev.[1] Nekateri tradicionalni poklici izginjajo, nastajajo pa novi poklici in nova delovna mesta, ki zahtevajo nova znanja in veščine. To bo zahtevalo vseživljenjsko izobraževanje in usposabljanje ter prilagajanje spremenjenemu poslovnemu okolju, izziv pa bo zagotoviti ustrezne obliko pomoči iskalcem zaposlitve pri prilagajanju na spreminjajoče se delovno okolje ter razvoj novih zmogljivosti in kompetenc.

 6. Kako zeleni prehod vpliva na trg dela?

Okoljsko ozaveščena delovna sila na eni strani ter zelena delovna mesta na drugi strani so pogoj za uresničitev načrta nizkoogljičnega in trajnostnega gospodarstva z nevtralnim vplivom na okolje.

Zavod bo tudi z izvajanjem svojega poslanstva ter kot osrednja nacionalna inštitucija na trgu dela podpiral zeleni prehod z vidika zagotavljanja ustrezne delovne sile. Vsebine, povezane z zelenim prehodom, postopoma vključuje v izvajanje storitev in ukrepov na trgu dela ter bo s to strateško usmeritvijo še bolj intenzivno nadaljeval v prihodnje. Izhodiščno lahko Zavod prepozna in napove potrebe po znanjih, veščinah in kompetencah, prav tako po trajnostni naravnanosti iskalcev zaposlitve glede na zahteve delodajalcev. Ukrepe aktivne politike zaposlovanja, zlasti programe usposabljanj in izobraževanj, se bo dodatno obogatilo z zelenimi vsebinami, na strani delodajalcev pa lahko zeleni prehod Zavod podpira z zagotavljanjem ustrezno usposobljene delovne sile in spodbudami za zaposlovanje na zelenih delovnih mestih.