Pod povprečjem pa je po drugi strani sama aktivnost slovenskih državljanov, ki je pod to mejo padla predvsem zaradi starejšega prebivalstva (50-64 let) in njihove nizke aktivnosti. Glede na zadnje razpoložljive podatke pa je letošnji 1. maj še peto leto zapored pričakalo manj delovno aktivnih, saj je bilo leto 2008 leto, ko je bila zabeležena najnižja stopnja brezposelnosti in to ne samo v Sloveniji temveč tudi v EU.
Stanje na trgu dela
Kot omenjeno je že peto leto, ko je kazalec delovno aktivnih obrnjen navzdol. Po registrskih podatkih je bilo leta 2012 v Sloveniji v povprečju 920.000 aktivnih, od tega so brezposelni predstavljali 12 %, 88 % pa je bilo delovno aktivnih.
V primerjavi z letom 2008 je statistični urad RS ugotovil, da se je med letoma 2008 in 2012 število aktivnih znižalo za približno 22.000. Med njimi se je:
- število delovno aktivnih znižalo za okoli 69.000 oseb;
- število brezposelnih pa je naraslo za okoli 47.000 oseb.
Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami EU
Kljub naraščajočim stopnjam brezposelnosti, je Slovenija še vedno pod povprečno stopnjo brezposelnosti v EU. Tako je v Sloveniji v letu 2012 znašala skoraj 9 %, v EU-27 pa v povprečju več kot 10 %. Najvišje stopnje brezposelnosti so bile tedaj zabeležene v Španiji in Grčiji, kjer so se gibale okoli 25 %. V Grčiji pa se je samo v zadnjih dveh letih stopnja brezposelnosti dvignila s 13 % na 24 %.
Je pa Slovenija v zadnjih letih zdrsnila pod evropsko povprečje glede na stopnjo aktivnosti. Ta se izračuna kot delež aktivnih (delovno aktivni in brezposelni skupaj) glede na vse delovno sposobne v starosti 15 let ali več. Glede na vrednosti tega kazalnika se je Slovenija (57,5 %) leta 2012 uvrstila med 10 držav članic EU z najnižjimi stopnjami aktivnosti. Najnižjo stopnjo aktivnosti so tedaj imeli Italijani (49 %), najvišjo pa Nizozemci (65 %).
Večinski delež k nizki stopnji aktivnosti v Sloveniji prispeva zelo nizka stopnja aktivnosti starejših (50–64 let) v državi; leta 2012 je stopnja aktivnosti starejših znašala 51 % in tako je bila Slovenija, poleg Malte, država z najnižjo stopnjo aktivnosti starejših v EU (v EU je tedaj povprečje stopnje aktivnosti starejših znašalo malo čez 63 %).
Dvig upokojitvene starosti v Sloveniji, ki ga prinaša nova pokojninska reforma, naj bi tako zvišal vrednost tega kazalnika, po katerem v Sloveniji znatno odstopamo od povprečja držav članic EU. Glede na povedano pa je morda presenetljivo, da smo v Sloveniji leta 2012 med vsemi državami članicami EU beležili najvišje stopnje aktivnosti v starostni skupini 25–49 let.
Starost in izobrazba
V Sloveniji se je izkazalo, da starost in izobrazba močno vplivata na posameznikov status na trgu dela, torej ali je nekdo delovno aktiven, brezposeln ali pa neaktiven. Tako je bilo leta 2012 med osebami z zaključeno visokošolsko ali višješolsko izobrazbo 74 % delovno aktivnih, 5 % brezposelnih in 21 % neaktivnih. Po drugi strani je bilo tedaj med osebami z dokončano ali nedokončano osnovnošolsko izobrazbo 25 % delovno aktivnih, 4 % brezposelnih in kar 71 % neaktivnih.
Nizka aktivnost med starejšimi je značilna tudi za mlade v Sloveniji. Nizka aktivnost oz. visoka neaktivnost je posledica »mladih« upokojencev in »starih« študentov, kar je značilnost Slovenije. Med osebami v starostni skupini 15–24 in 55-64 je bilo leta 2012 neaktivnih približno 65 % oseb, medtem ko se je delež neaktivnih v starostni skupini 25–54 let gibal okoli 9 %.
Če primerjamo starostni skupini starejši (55–64 let) in mlajši (15–24 let), ugotovimo, da so predstavljali brezposelni med mladimi nekoliko večji delež (7 %) kot med starejšimi (2 %), med starejšimi pa je bil nekoliko večji delež delovno aktivnih (33 %) kot med mladimi (27 %).
Plača
Kljub željam večine pa nadpovprečno višino plače prejema le tretjina zaposlenih oseb. Približno polovica zaposlenih oseb pa prejema plačo, ki je nižja od 81 % povprečne plače v Sloveniji.
v Sloveniji je v februarju povprečna mesečna neto plača znašala dobrih 980 EUR. Najvišje plače so imeli zaposleni v dejavnosti kot je oskrba z električno energijo, plinom in paro, ki so mesečno v povprečju prejeli skoraj 1.350 EUR neto. Najmanj pa so prejeli zaposleni v gostinstvu, ki so v povprečju zaslužili 730 EUR.
Čeprav se gospodarska kriza prepozna po že omenjenem zniževanju števila delovno aktivnih in povečevanju števila brezposelnih in števila neaktivnih, pa izgleda, kot da to ne velja v tolikšni meri za višino plač: če primerjamo februarske plače od leta 2008 naprej, namreč ugotovimo, da se je povprečna neto plača, z izjemo zadnjega leta, vsako leto povečevala. Pri tem pa je treba upoštevati, da je dobršen del tega dvigovanja višine povprečne plače posledica dejstva, da so zaposlitve v veliki meri izgubili zaposleni s podpovprečnimi plačami, kar se je odrazilo v zvišanju višine povprečne plače. Od februarja 2008, ko je povprečna plača znašala 865 EUR, se je ta do februarja 2012 zvišala na skoraj 990 EUR, v zadnjem letu pa se je nato znižala za malo več kot 5 EUR.
Prazniki in dopust
1. kot 2. maj sta dva izmed 12 prostih delovnih dni, ki jih imamo na račun praznikov v Sloveniji. Letošnji 27. april oz. dan upora proti okupatorju, je edini praznik v Sloveniji letos, ki bo v soboto. Tako bomo letos imeli zaradi praznikov 11 dela prostih dni. Če upoštevamo še praznike in vikende, bomo imeli letos v celoti 250 delovnih dni, od omenjenih 250 delovnih dni pa je treba odšteti letni dopust, ki pripada zaposlenim. V Sloveniji zaposlenim po zakonu pripada najmanj 20 dni plačanega dopusta letno.