Razmere na trgu dela zaznamujeta visoka stopnja brezposelnosti in na drugi strani težave podjetij, ki nikakor ne pridobijo dobrih, izkušenih kadrov. Eden izmed razlogov za to je gotovo nepovezanost šolskega sistema in gospodarstva, saj ob zaključku šolanja mladi nimajo dovolj oziroma konkretnih znanj in izkušenj za delo v poklicu, za katerega so se "izučili".
Prav tako na trg dela prihaja največ mladih ravno s poklici, ki so že zasičeni na trgu dela in je teh kadrov že tako preveč. Že dalj časa se mladi odločajo za študij na družboslovnih in humanističnih smereh, katerih kader je danes najteže zaposljiv. Po drugi strani pa primanjkuje kadra s specifičnim strokovnim poklicem tehnične šole, saj naj bi zanje povsem krivično veljalo, da so manjvredni.
Prav tako je bilo tudi področje podjetništva in start-up podjetij postavljeno na stranski tir in s tem zavedanje mladih, da je lahko zgodba o uspehu tudi lastna ideja in močna volja. K sreči se to področje zadnje čase vse bolj krepi, veliko je podpora različnih organizacij pri razvoju idej kot tudi samih vpisov v tehnične, naravoslovne in poklicne šole, kjer je ponekod podjetništvo že del izobraževalnega programa.
Kateri pa so najbolj iskani kadri?
Kuharji, natakarji, inženirji strojništva, gradbeništva in elektrotehnike, mesarji, orodjarji, razvijalci informacijskih sistemov, programerji, tehnologi v proizvodnji, tehnologi kakovosti, razvojniki, zidarji, varilci, strokovni sodelavci za zdravstveno nego, farmacevti, zdravniki specialisti, zobozdravniki, zavarovalni zastopniki. Najteže pa službo dobijo arhitekti, sociologi, komunikologi, novinarji, pravniki, prevajalci, filozofi, zgodovinarji, tajniki, uradniki v računovodstvu in knjigovodstvu.
Raziskava CEDEFOP 2012 (European Center for the development of Vocational Training) je pokazala, da naj bi do leta 2020 znotraj držav EU nastalo okoli 83 milijonov delovnih mest, vendar od teh naj bi jih bilo le osem milijonov novih, preostalih 75 milijonih pa naj bi bile le zamenjave (upokojitev generacije baby-boom). Največ delovnih mest naj bi bili iz storitvene dejavnosti, zaradi upokojitev pa se bodo sprostila dela v proizvodni dejavnosti, kmetijstvu, zdravstvu, negi in obrtništvu. Še vedno bo v porastu povpraševanje po visokokvalificiranih naravoslovnih in tehničnih kadrih.
Kateri so poklici prihodnosti?
Raziskave med najbolj perspektivne poklice uvrščajo: inženirje biomedicine, epidemiologe, psihologe, družinske in zakonske terapevte, znanstvenike v medicini, zobozdravnike, ustne higienike, svetovalce za duševno zdravje, organizatorje dogodkov, osebne trenerje, strokovnjake za tržne raziskave in za trženje, oskrbovalce in negovalce na domu, spletne razvijalce, programerje, strokovnjake za informacijsko varnost, sistemske operaterje, skrbnike baz podatkov, CRMstrokovnjake, finančne analitike, finančne svetovalce, revizorje, pa kvalificirane delavce, kot so: proizvodni tehnologi, mehanski inženirji, orodjarji, kuharji, varilci in strugarji, oblikovalci kovin, elektrotehniki in vodovodarji.
Nadvse pomembno je, da si mladi izberejo poklic, ki jih veseli in se za vpis v šolo ne odločijo zgolj zato, ker niso imeli druge izbire. Potrebno je že v osnovni in srednji šoli prepoznati svoje želje in sposobnosti, obenem pa bi jim morali strokovni delavci dobro predstaviti posamezne smeri, prbiližati poklice - predvsem tiste, ki niso tako zelo poznana ali pa se šele razvijajo. Vedeti morajo različne možnosti za zaposlitev in kaj vse lahko z določenim poklicem počnejo. In predvsem jih opogumiti, da je super, če so drugačni, inovativni in izstopajo, vse to nakazuje, da bodo tudi uspešni.
Vir: Finance.si
Preberite tudi: