Psihometrično testiranje ni le metoda, ki omogoča delodajalcem, da vas podrobneje spoznajo, temveč tudi priložnost, da sami izveste več o sebi. Uporaba testiranj je v podjetjih vedno bolj pogosta, saj delodajalci iščejo orodja, s katerimi lahko bolj temeljito preverijo kandidatovo ustreznost.
Testirajo sposobnosti, ki so pomembne za opravljanje konkretnega dela, oziroma preverjajo, v kolikšni meri so vaše osebnostne lastnosti usklajene s potrebami dela, kolektivom, interesi in načinom dela. Rezultati testov izpostavijo vaše prednosti in slabosti v različnih situacijah na delovnem mestu.
Obstaja več vrst testov, ki se razlikujejo glede na vrsto dela (odvisno od potreb delodajalca in zahtev delovnega mesta). Nekateri testi so ozko usmerjeni na določeno delovno mesto.
Na splošno ločimo dve vrsti psiholoških testov:
- test osebnosti
- test sposobnosti
Testi osebnosti
Pomagajo določiti vaš vedenjski profil oz. projekcijo tega, kako naj bi delovali in se obnašali na delovnem mestu. Pri teh testih ni nepravilnih ali pravilnih odgovorov (nobena lastnost sama po sebi ni dobra ali slaba) in ni časovne omejitve.
Testi sposobnosti
Ocenjujejo vaše sposobnosti, na primer verbalno, abstraktno, prostorsko in numerično razumevanje ob časovnih omejitvah.
Primer:
Če kandidirate na delovno mesto računovodje, boste najverjetneje dobili za reševanje test z matematično-logočnimi nalogami ali poznavanjem računovodskih standardov. Če pa kandidirate za delovno mesto poslovne sekretarke, bodo verjetno preverjali vaše znanje strojepisja in sposobnost opravljanja več nalog hkrati.
Niti najbolj vrhunske sposobnosti vam ne bodo pomagale, da dobite želeno zaposlitev, če vam bo test pokazal, da ste pretirano nervozni, agresivni, konfliktni, obsedeni sami s seboj, nesamozavestni ali pa če ne govorite resnice. Naj vam ne zmanjka poguma, če se na koncu delodajalec ne odloči za vas. To še ne pomeni, da ne boste nikoli dobili zaposlitve. Pomeni samo, da se je nekdo od kandidatov bolj ustrezal profilu, ki ga je delodajalec iskal.
