Še pred desetletjem je oseba s tetovažo, ki se je ni moglo skriti z uglednimi oblačili za zaposlitveni razgovor, veljala za nekonvencionalno. Imetniki tetovaž so morali biti indiferentni do spoznanj, da je bila večina delodajalcev mnenja, da tetovirane osebe delujejo preveč uporniške ali neprofesionalne, in posledično neprimerne, da bi se pridružile njihovi ekipi.
Čeprav je še vedno mnogo takšnih, ki pripisujejo naraščajočo priljubljenost tetovaž uporniške »generacije Z«, rezultati raziskav kažejo drugačno sliko. Torej, mlajša generacija (»generacija Z«), stari med 14-29 let predstavlja 32% tetoviranih ljudi, med 30-49 let jih je 45% ter 28% je starejših od 50 let.
Zanimivo je tudi to, da so tetovaže dejansko pogostejše med ljudmi, za katere bi še najmanj pričakovali. Bolj priljubljene so med tistimi z višjo stopnjo izobrazbe (32%), kot tiste z nižjo stopnjo izobrazbe (26%).
Ko že zgoraj omenjeno, je poglavitnega pomena objektivnost kadrovika. Ocenjevati je potrebno informacije, ki so relevantne za razpisano delovno mesto. Vizualnost, stil in okraski kandidata (sem spada tudi tetovaža, piercing,...), ne smejo vplivati na odločitev kadrovika, saj bi to bilo diskriminatorno. Statistika tudi kaže, da tetovaža obraza bi po vsej verjetnosti zmanjšala možnost zaposlitve in to v kar 61%. Je pa tudi res, da se mora vsak posameznik sam pri sebi zavedati in prinesti (včasih težko) odločitev - kje, kam in koliko okrasov eksponirati na vidno mesto.
Vir: The Statistics Portal (2018)
Atama d.o.o.
