Podjemna pogodba

Podjemna pogodba omogoča fleksibilno delo in večjo samostojnost. Spoznajte njene ključne značilnosti, prednosti in omejitve ter kako se razlikuje od klasične zaposlitve.

Danes zaposlovanje ni več omejeno le na tradicionalne oblike dela, saj se trg dela nenehno prilagaja novim izzivom in priložnostim. Vedno več posameznikov se odloča za fleksibilnejše oblike dela, pri čemer podjemna pogodba ponuja večjo samostojnost in nadzor nad obsegom ter načinom dela.

V nadaljevanju bomo podrobneje raziskali, kako se podjemna pogodba razlikuje od klasične zaposlitve, katere so njene ključne značilnosti, kakšne prednosti prinaša in na katere omejitve je treba biti pozoren.

Kaj je podjemna pogodba?

Podjemna pogodba je dogovor med naročnikom in izvajalcem, v katerem se izvajalec zaveže opraviti določeno delo, naročnik pa mu za to izplača dogovorjeno plačilo. 

Sklepa se za občasna dela in v vnaprej določenem časovnem okviru. Predmet pogodbe je lahko:

  • izdelava predmetov ali stvari, pri čemer gre za dejavnosti proizvodnega obrtništva ali izvedbo večjih investicijskih projektov,

  • popravilo predmetov (obrtniške storitve),

  • fizično ali umsko delo.

V podjemni pogodbi so natančno določeni tudi dodatni pogoji, ki urejajo ključne vidike sodelovanja. Ti vključujejo način izvedbe dela, obseg nalog, roke za dokončanje ter višino in način plačila. Prav tako je v pogodbi opredeljeno, katera stranka bo zagotovila potrebne materiale za izvedbo dela, s čimer se jasno določijo odgovornosti in pričakovanja obeh pogodbenih strank.

Jasno definirani pogoji pripomorejo k boljšemu razumevanju pričakovanj obeh strani, kar zmanjša možnost nesporazumov in spodbuja uspešno izvedbo dogovorjenih nalog.

Obvezne sestavine podjemne pogodbe

Pri sklepanju podjemne pogodbe je ključnega pomena, da so vsi bistveni elementi dogovora jasno in natančno opredeljeni.

Čeprav se takšni dogovori pogosto sklepajo ustno, pisna pogodba zagotavlja večjo pravno varnost, saj natančno določa pravice, dolžnosti in obveznosti obeh strank. S tem se zmanjšajo možnosti za nesporazume ali napačne interpretacije dogovora ter se zagotovi boljše medsebojno razumevanje.

Poleg tega pisna pogodba služi kot dokazilo v primeru morebitnih sporov in omogoča lažje uveljavljanje dogovorjenih pogojev. V nadaljevanju bomo predstavili ključne sestavine, ki jih mora vsebovati podjemna pogodba.

Podatki o pogodbenih strankah

V pogodbi so navedeni natančni podatki o naročniku in izvajalcu, kar omogoča identifikacijo obeh strani in prispeva k pravni varnosti dogovora.

Opredelitev predmeta dela

Ta točka vključuje jasen opis nalog in storitev, ki jih mora izvajalec opraviti. Vanjo naj bo dodan tudi del, v katerem je zapisano, kdo priskrbi material za izvedbo dela. 

Časovni okvir izvedbe

V pogodbi je določen rok, v katerem mora biti delo zaključeno, vključno z datumom začetka in konca, kar pripomore k organiziranosti in pravočasnosti izvedbe projekta.

Način plačila

Pogodba naj vsebuje tudi informacije o višini plačila, rokih plačila in načinu izvedbe plačilnih transakcij, s čimer se zagotovi finančna preglednost za obe strani.

podjemna pogodba

Obdavčitev podjemne pogodbe

Podjemna pogodba je davčno bolj obremenjena, saj vključuje 25 % akontacijo dohodnine od davčne osnove. Podjemnik mora biti zavarovan za primer invalidnosti in smrti zaradi dela, pri čemer znaša prispevek 8,85 % od honorarja, zmanjšanega za normirane stroške (10 %).

Če podjemnik ni vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje prek redne zaposlitve, se mora vanj vključiti sam. V tem primeru znaša prispevek 15,5 % od honorarja, zmanjšanega za normirane stroške. Čeprav prispevek plačuje podjemnik, ga obračuna in od bruto honorarja odtegne naročnik ter nakaže pristojnim institucijam. Prispevek se upošteva pri izračunu pokojninske dobe in določitvi pogojev za upokojitev.

Prednosti podjemne pogodbe

Fleksibilnost

Podjemnik ima popolno svobodo pri določanju načina in časa izvedbe dela, kar mu omogoča boljše usklajevanje z osebnimi in poklicnimi obveznostmi.

Možnost dodatnega zaslužka

Zaposleni lahko s podjemno pogodbo legalno opravljajo dodatno delo in si tako povečajo svoj prihodek, ne da bi to vplivalo na njihovo redno zaposlitev.

Brez dolgoročnih obveznosti

Podjemna pogodba se sklepa za točno določen projekt ali časovno omejeno obdobje, kar pomeni, da po zaključku dela med naročnikom in izvajalcem ni več nobenih pogodbenih obveznosti.

Slabosti podjemne pogodbe

Višja obdavčitev

Dohodek iz podjemne pogodbe je obremenjen s 25-odstotno akontacijo dohodnine, poleg tega pa se obračunajo tudi prispevki za socialno varnost, kar lahko zmanjša neto izplačilo podjemnika.

Pomanjkanje socialne varnosti

Podjemnik ni zavarovan za primer brezposelnosti, nima pravice do plačanega dopusta, bolniškega nadomestila ali regresa. Prav tako ni vključen v sistem starševskega varstva, kar lahko predstavlja tveganje v primeru nepredvidenih situacij.

Neenakopraven položaj pri sporih

Če pride do nesoglasij med naročnikom in izvajalcem, podjemnik nima enake pravne zaščite kot delavec v rednem delovnem razmerju, kar lahko oteži reševanje sporov in uveljavljanje njegovih pravic.

Nezmožnost dolgoročne finančne stabilnosti

Ker podjemna pogodba ne zagotavlja stalnega prihodka, je težje načrtovati dolgoročno finančno varnost, kar lahko predstavlja izziv pri upravljanju osebnih financ in pridobivanju kreditov.

Kdaj je mogoč odstop od podjemne pogodbe?

Naročnik lahko prekine pogodbo in zahteva povrnitev škode, če se izkaže, da pogodba ni v celoti izpolnjena. To se lahko zgodi v naslednjih primerih:

  • Po opozorilu in dodatnem roku izvajalec še naprej ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti, kar kaže na to, da delo ne bo opravljeno v skladu z dogovorom.

  • Ko je očitno, da izvajalec dela ne bo končal v predvidenem časovnem roku. Enako velja, če zamuda tako zmanjšuje interes naročnika, da nadaljnje izpolnjevanje pogodbe nima več smisla.

  • Če opravljeno delo vsebuje očitne pomanjkljivosti, izvajalec pa zavrne odpravo napak.

Naročnik lahko pogodbo prekine tudi pred zaključkom dela. V tem primeru mora izvajalcu plačati dogovorjeni znesek, vendar se od tega odštejejo stroški, ki jih izvajalec zaradi prekinitve ni imel pa bi jih imel, če pogodba ne bi bila prekinjena. 

Razlika med podjemno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi

Podjemna pogodba in pogodba o zaposlitvi sta dve različni pravni podlagi za opravljanje dela, zato je pomembno razumeti njune razlike. Medtem ko je podjemna pogodba civilnopravni dogovor, pogodba o zaposlitvi sodi v okvir delovnega prava in delavcu zagotavlja širšo pravno zaščito.

Samostojnost izvajalca

Pri podjemni pogodbi izvajalec delo opravlja samostojno, brez vključitve v organiziran delovni proces naročnika. To pomeni, da sam določa način in čas izvedbe dela ter ni podrejen naročnikovim navodilom, razen glede končnega rezultata. 

Nasprotno pa pri pogodbi o zaposlitvi delavec opravlja delo pod nadzorom in v skladu z navodili delodajalca, pogosto v okviru delovnega časa, določenega s pogodbo.

Nevarnost prikritega delovnega razmerja

Podjemna pogodba ne sme vsebovati elementov delovnega razmerja, kot so podrejenost naročniku, vnaprej določen in neomejen delovni čas ali ekonomska odvisnost od enega naročnika. Če so ti pogoji prisotni, bi morala biti sklenjena pogodba o zaposlitvi.

Če naročnik in izvajalec podjemno pogodbo uporabita zgolj za izogibanje delovnopravnim obveznostim, gre za prikrito delovno razmerje, ki delavcu ne zagotavlja osnovnih pravic, kot so plačan dopust, bolniška odsotnost ali socialna varnost.

V primeru spora lahko delavec zahteva priznanje delovnega razmerja, kar bi delodajalca zavezalo k izpolnitvi vseh obveznosti po zakonodaji.

Pogosto zastavljena vprašanja

Ali imam kot podjemnik pravico do bolniške odsotnosti?

Ne, podjemnik nima pravice do plačane bolniške odsotnosti, saj ni v rednem delovnem razmerju in ne uživa pravic iz delovne pogodbe.

Kakšna je razlika med podjemno in avtorsko pogodbo?

Podjemna pogodba je namenjena izvajanju fizičnega ali umskega dela, medtem ko se avtorska pogodba sklene za ustvarjalna dela, ki imajo značilnosti avtorskega dela, kot so pisanje člankov, oblikovanje ali fotografija.

Ali lahko s podjemno pogodbo delam za več naročnikov hkrati?

Da, podjemna pogodba ne omejuje sodelovanja z več naročniki, saj podjemnik opravlja storitve kot samostojni izvajalec.

Ali se dohodek iz podjemne pogodbe upošteva pri letni dohodnini?

Da, prejeto plačilo se šteje v letni dohodek in je obdavčeno kot ostali dohodki. Končni izračun dohodnine je odvisen od skupnih prihodkov in veljavne dohodninske lestvice.

Zaključek

Podjemna pogodba omogoča prilagodljiv način dela, a prinaša tudi omejitve, predvsem pri socialni varnosti in pravicah redno zaposlenih. Preden se odločite zanjo, pretehtajte, ali bi vam bolj ustrezala pogodba o zaposlitvi, ki zagotavlja dopust, bolniško odsotnost in pokojninsko zavarovanje.

Če iščete stabilnejšo zaposlitev, preverite prosta delovna mesta na zaposlitvenih portalih, kot je Optius.com, v okviru katerih delodajalci ponujajo dolgoročnejše možnosti sodelovanja. Pri iskanju prave oblike dela pa ne spreglejte tudi avtorske ali študentske pogodbe, ki bi morda bolje ustrezala vašim potrebam.

Pripravil: Optius.com

Želite biti na tekočem o prostih delovnih mestih, na svoj e-naslov?
Brezplačni E-informator vam to omogoča.