V začetku leta 2018 sem dal odpoved na delovnem mestu, katerega sem želel imeti, odkar sem bil sprejet na srednjo kemijsko šolo. Po 2 letih in pol, enourne vožnje do delovnega mesta in nazaj, dela v izmenah, slabih odnosov z vodstvom in slabih možnostih za napredovanje kljub trdemu delu, sem se odločil, da je čas za spremembo.
Brez kakršnekoli varnosti rednega prihodka sem dal odpoved in se pričel izobraževati o računalniških tehnologijah. Tri mesece sem se vsak dan učil od 8-16 ur, to pa mi je omogočilo, da sem po teh treh mesecih poslal prošnjo v novo podjetje, ki se ukvarja s tehnologijami, o katerih sem se učil v času brez zaposlitve.
Po približno 1 mesecu (1.5.2018) in treh razgovorih, sem bil sprejet v to podjetje in ena najtežjih odločitev v mojem življenju je postala tudi najboljša. V novem podjetju je moj trud na dnevni ravni poplačan. Delam s strokovnjaki na mojem področju, ki me vsak dan naučijo nekaj novega. Odnosi so super in plača je boljša, kljub temu da nimam uradne izobrazbe za to kar delam.
Brez družinske podpore in prihrankov mi verjetno ne bi uspelo.
Ljudje, ki sem jim delil to zgodbo, so bili navdušeni nad mojo predanostjo cilju in tako motivirani, da tudi sami poskusijo kaj bolj drznega v svoji karieri. Ena izmed oseb mi je tudi poslala link do tega natečaja in me prosila, da poskusim deliti svojo zgodbo tudi z drugimi.
Najtežje je za sabo pustiti izobrazbo, za katero delamo več let ampak trdo delo se splača, če ga znamo usmeriti v pravo delo ali v ljudi/podjetja, ki znajo to ceniti.
Roman Struna
