Ste dobili prvo službo ali pa se šele podajate na iskanje zaposlitve ter želite imeti vse potrebne informacije, da slučajno kasneje ne bi prišlo do nepotrebnih težav? V vsakem primeru se je ob sklepanju novega delovnega razmerja dobro vsaj malo spoznati na področje pogodb o zaposlitvi, saj se boste lahko tako prepričali, da vaša pogodba resnično vsebuje vse potrebne sestavine.
Za to vam ni treba dokončati študija prava, potrebujete le nekaj osnovnih podatkov o različnih vrstah pogodb, dobro pa je tudi vedeti, katere so nujne sestavine, ki jih mora pogodba vsebovati, in na kaj morate biti še posebej pozorni pri podpisovanju pogodb.
KAKŠNE VRSTE ZAPOSLITVENIH POGODB POZNAMO?
Po navadi iskalci zaposlitve niso dovolj informirani o vseh različnih načinih sodelovanja med delavcem in delodajalcem. Pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi lahko namreč pričakujete različne možnosti, ki vključujejo pogodbo o zaposlitvi, podjemno ali avtorsko pogodbo, pogodbo o poslovnem sodelovanju ...
Vrsta pogodbe je odvisna od želja delodajalca, včasih pa tudi delojemalca, hkrati pa še od obsega dela, zaposlitve za določen ali nedoločen čas ipd. Poglejmo si torej ključne razlike med najpogostejšimi vrstami pogodb:
1. POGODBA O ZAPOSLITVI
Pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas je nekaj, o čemer sanja večina iskalcev zaposlitve. Takšna pogodba namreč prinaša največ varnosti, z njo pa se delojemalec vključi v delovni proces delodajalca in zanj opravlja delo za dogovorjeno plačilo. Delodajalec je ob sklenitvi takšne pogodbe zaposlenega dolžan prijaviti v obvezno pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje za primer brezposelnosti.
Oglasi za delo pogosto vključujejo podatek, da se prijavljate na delovno mesto s poskusno dobo, ki ji sledi pogodba za nedoločen čas. Delodajalec pa lahko ponuja tudi delo prek pogodbe za določen čas, ki ji lahko sledi pogodba za nedoločen čas. Na takšen način se delodajalec tudi zavaruje, saj lahko s poskusnim delom ali pogodbo za določen čas najprej preveri, da se delavec resnično ujame z njegovim kolektivom in ne bo takoj ponovno menjal zaposlitve.
2. PODJEMNA POGODBA
Če ne želite opravljati dela od osmih do štirih popoldne in si raje dan organizirate po lastnih željah, je morda za vas bolj kot redna zaposlitev primerno honorarno delo prek podjemne pogodbe.
Podjemna pogodba je pogodba, ki se sklene med naročnikom in podjemnikom. Slednji se v pogodbi zaveže, da bo za naročnika v določenem roku in za določeno plačilo opravil delo. Pri tovrstni pogodbi gre v večini primerov za fizična dela, kot so različna obrniška, gradbena, kmetijska ali podobno.
Čeprav ima ta pogodba določene prednosti (kot že omenjeno, si lahko delo večinoma organizirate po lastnih željah), pa prinaša tudi določene slabosti. Naročnik lahko pogodbo, ko vaših storitev ne potrebuje več, prekine, pri tem pa vam ne pripada nobena odškodnina.
Poleg tega vas naročnik ni dolžan prijaviti v nobeno zavarovanje, zaradi česar takšna pogodba prinaša slabo socialno varnost. Zavedati se morate tudi dejstva, da je pogodba izpolnjena šele takrat, ko je rezultat dejansko dosežen, pri čemer ste odvisni tudi od zadovoljstva naročnika z opravljenim delom.
3. AVTORSKA POGODBA
Avtorska pogodba je podobna podjemni, vendar se ne nanaša na fizična dela, temveč ureja razmerja v zvezi z intelektualnim delom avtorske narave. Pri tem zajema predvsem dela, povezana z intelektualnimi storitvami s področja književnosti, znanosti in umetnosti.
Podobno kot pri podjemni pogodbi se ob sklenitvi naročnik zaveže, da z avtorjem sklene pogodbo za opravljeno delo, za katerega mu bo plačal honorar. Kot pove že ime pogodbe, avtor pri opravljenem delu obdrži vse avtorske pravice.
Slabosti te pogodbe pa so enake slabostim podjemne, saj vam prinaša slabšo socialno varnost in težave s plačilom v primeru nezadovoljstva naročnika.
4. POGODBA O (POSLOVNEM) SODELOVANJU
Pogodbo o poslovnem sodelovanju načeloma skleneta dve pravni osebi in izvedeta naročilo. Pri tem ena pogodbena stranka naroči storitev in jo plača, druga stranka pa storitev izvrši. Pri tem torej ne gre za zaposlitev v pravem pomenu besede, temveč se stranki dogovorita za sodelovanje v določenem obsegu.
Takšna pogodba se mora prilagoditi specifičnosti naročila, dobro pa je, da jo pred podpisom pregleda pravni strokovnjak, ki se na takšne pogodbe dobro spozna.
KAJ MORA VSEBOVATI POGODBA O ZAPOSLITVI?
Po 29. členu ZDR mora pogodba vsebovati določene zakonsko predpisane sestavine, kot so:
- podatki o pogodbenih strankah z navedbo njunega prebivališča oziroma sedeža,
- datum nastopa dela,
- naziv delovnega mesta oziroma vrsto dela s kratkim opisom dela, ki ga mora delavec opravljati po pogodbi o zaposlitvi in za katero se zahtevajo enaka raven in smer izobrazbe in drugi pogoji za opravljanje dela v skladu z 22. členom ZDR-1,
- kraj opravljanja dela; če ni naveden točen kraj, velja, da delavec opravlja delo na sedežu delodajalca,
- čas, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi, razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas in določilo o načinu izrabe letnega dopusta, če je pogodba sklenjena za določen čas,
- določilo, ali gre za pogodbo o zaposlitvi s polnim ali krajšim delovnim časom,
- določilo o dnevnem ali tedenskem delovnem času in razporeditvi delovnega časa,
- določilo o znesku osnovne plače delavca v EUR, ki mu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi, ter o morebitnih drugih plačilih,
- določilo o drugih sestavinah plače delavca, o plačilnem obdobju, plačilnem dnevu in o načinu izplačevanja plače,
- določilo o letnem dopustu oziroma načinu določanja letnega dopusta,
- dolžina odpovednih rokov,
- navedba kolektivnih pogodb, ki zavezujejo delodajalca, oziroma splošnih aktov delodajalca, ki določajo pogoje dela delavca,
- druge pravice in obveznosti v primerih, ki jih določa zakon.
NA KAJ MORAMO BITI ŠE POSEBEJ POZORNI?
Pri sklenitvi pogodbe morate biti pozorni na določene stvari, da ne boste na koncu razočarani ali presenečeni. Pred podpisom morate pogodbo vedno natančno prebrati. Pogodbo imate tudi pravico odnesti domov, da jo lahko v miru preučite.
Pogodba o zaposlitvi mora biti načeloma sestavljena v pisni obliki, vendar v primeru, da delodajalec ravna v nasprotju s tem, to ne vpliva na obstoj delovnega razmerja. Slednje se sklene z datumom podpisa pogodbe, vendar se lahko z delodajalcem tudi dogovorite, da z delom nastopite šele na določen datum.
V primeru, da po izteku pogodbe o zaposlitvi še vedno delate pri delodajalcu in vam ta ni ponudil nove pogodbe, lahko od njega v pisni obliki zahtevate sklenitev pogodbe za nedoločen čas. Če se delodajalec v osmih dneh na vašo prošnjo ne odzove, lahko izkoristite tudi sodno varstvo.
Pogodba o delu lahko poleg obveznih sestavin vključuje tudi konkurenčno klavzulo, ki vam preprečuje, da bi v primeru zaposlitve pri delodajalcu opravljali konkurenčno delo za druge naročnike prek avtorske in drugih pogodb. Takšna klavzula vam tudi preprečuje, da bi po prenehanju delovnega razmerja opravljali konkurenčne dejavnosti za druge naročnike, kar vam lahko malce oteži nadaljnje iskanje dela.
Dobro je vedeti tudi, da vam za vsako spremembo ni treba podpisovati nove pogodbe. V primeru sprememb, kot je na primer višina osnovne plače, z delodajalcem sklenete zgolj pisni aneks k pogodbi. Če pa se na primer spremeni vaš naziv delovnega mesta, trajanje delovnega razmerja ali delovni čas, pa morate skleniti novo pogodbo, ki zajema vse spremembe.
Čeprav se vam morda zdi, da je podpisovanje pogodbe o zaposlitvi stresno opravilo, saj res ne želite narediti napake, pa lahko že z osnovnim poznavanjem tega področja poskrbite, da bo pogodba vsebovala vse potrebno, da pri opravljanju dela ne bi prišlo do težav. V primeru kakršnih koli vprašanj vam z veseljem na pomoč priskoči tudi karierni portal Optius!
Pripravila ekipa Optius.com
