Opravljaš poklic stand up komika. Kako ljudje sprejemajo tvoj poklic?
Sprašujejo me, kaj zares delam? (smeh) “Kaj pa ti tko … drugače delaš?”.
Je pa sicer kar veliko dela, od priprav, kreative, vaje, piljenja nastopa, organizacije, logistike, promocije in do izvedbe šova. Si kot nekakšen one-man-band.
Kakšna je bila tvoja pot do poklica stand up komika? Kdaj si se zavedel, da je to poklic, v katerem se želiš razvijati in ki ga želiš opravljati?
Nikoli nisem o tem razmišljal kot o opciji za poklic. Saj ta poklic v Sloveniji sploh še ni obstajal, haha. Sem pa vedno imel rad govorne vaje v šoli. Komaj sem čakal, da bom lahko nekaj naštudiral in predstavil pred drugimi - in vedno je bilo tudi komično. Potem sem nekega dne odkril Robina Williamsa in preko njega še druge komike in v trenutku mi je bilo jasno, da je to nekaj, kar želim početi. Že po prvem nastopu sem želel še in še, tako da je kmalu iz obsesije prerastlo v hobi in potem v službo.
Marsikdo ne ve, da si študiral pravo. Zakaj si se takrat odločil prav za ta študij? Se danes vidiš v tem poklicu? Ali bi lahko opravljal poklic, kjer bi cele dneve preživel med štirimi stenami.
Lahko sem med štirimi stenami, če je na sredini oder :)
Pravo mi še danes pogosto prav pride, saj sem se naučil nekaj osnov biznisa, sem pa takrat mislil, da bom delal kot športni agent. Saj to sem deloma uresničil, s tem, da sem agent samemu sebi.
Ko si na odru izgleda vse enostavno. Kateri del tvojega poklica je zate najtežji?
Sestanki za katere je potrebno zgodaj vstati. Predvsem je problem, ker delam zvečer. Namreč prideš domov iz nastopa v Murski Soboti ob 2:00 ponoči, preden ti pade adrenalin mine še kakšna ura in zjutraj si kot povožena guma. Veliko je dela v ozadju, medtem ko je sam nastop, priprava nanj in pisanje šal pravi užitek.
Veliko nastopaš v popoldanskih in večernih urah. Si idejni vodja in organizator projektov kot je npr. Festival Panč. Ogromno dela imaš s pripravami, vajami, intervjuji, promocijo, itd.
Kako poteka tvoj delovni dan?
Zelo rad spim in ponavadi me zbudita moji punci - punca in psička, to sta dve različni bitji, da ne bo pomote. V zadnjem času se zjutraj izogibam telefonu in mailom, vsaj toliko da v miru pridem k sebi in da me zjutraj takoj kaj ne spravi v slabo voljo. Ponavadi preko dneva urejam bolj logistično-birokratske zadeve, zvečer pa nastopam. Trudim se optimizirati urnik s tem, da omejim telefonske klice in nepotrebne sestanke. Po novem imam v svojem urniku rezervirane dneve, ko se posvečam samo kreativnemu delu in rekreaciji, da lažje balansiram stres.
Koliko ur dnevno traja tvoj delovnik? Se uspeš kdaj čisto »izklopiti«? Je to sploh mogoče v tvojem poklicu? Kako ti uspe, da pobegneš od vsega?
Ko so večji projekti v pripravi, dela dejansko ni nikoli konec in če se ne omejim, potem sem v akciji lahko od trenutka, ko se zbudim in dokler ne padem v posteljo. To seveda hitro vodi v izgorelost, zato je potrebno planirati tudi dneve za počitek. Pobegnem edino, ko greva z Urško na morje, kjer potrebujem najprej nekaj dni, da pridem k sebi. Težko se res popolnoma izklopim. Predvsem zato, ker najboljše ideje pridejo, ko najmanj pričakuješ. Na morju po nekaj dneh, ko si naberem moči, mi kar naenkrat šviga po glavi in ko začnem hoditi po sobi gor in dol - Urška takoj ve koliko je ura.
Občasno delaš tudi v tujini. Si kdaj živel v tujini? Je tam več priložnosti za posel?
Lani sem mesec dni živel v Londonu, pred leti pa sem 4 mesece živel v ZDA. Tujina prinaša večji trg, več priložnosti, a tudi več konkurence in še več borbe. Vse ima svoje prednosti in slabosti. Za nastopanje je težava v jeziku, saj nikoli ne moreš biti tako suveren v tujem jeziku kot nekdo, ki je tam rojen. Kar te prisili, da delaš še več in še bolj trdo. Veliko sem se naučil pri nastopih v tujini, razširil obzorja in izmenjal izkušnje s kolegi. Do danes sem nastopal že v 19ih državah.
Trenutno imam en skrivni načrt in sicer kako bi lahko v roku nekaj let prišel do večje prepoznavnosti tudi v tujini … a me čaka še veliko dela. Malo sreče tudi ne bi škodilo : )
Kljub temu, da veliko nastopaš, si verjetno na začetku moral stopiti iz cone udobja in premagati tremo, ko si stal na odru. Kako si se s tem spopadal?
Dejansko je bila želja po nastopanju veliko večja kot trema. Le-te nisem nikoli zares imel. Vsaj ne tega strahu pred nastopanjem. Te malo stisne, ker si želiš, da bi bil nastop super. Ampak to je bolj pozitivni naboj. Če ne bi užival v nastopih, tega ne bi že toliko časa počel :) Po nastopu za dekompresiranje pomaga čokolada!
Si imel kdaj redno zaposlitev? Kaj bi delal če ne bi bil stand up komik?
Imel sem nekaj manjših služb, od tega da sem učil otroke košarko, do dela v skladišču. Ampak že med študijem sem veliko nastopal in ko mi je potekel absolventski staž, sem se povsem vrgel v stand up. Če ne bi bil komik bi bil morda bolj v pravu, morda v športu, ali pa bi bil računovodja. Zelo imam rad excelove tabele :)
S čim se še ukvarjaš poleg tvojega poklica. Kaj je tvoj hobi. Kaj te navdihuje. Kaj te »vleče« naprej?
Ogromno imam še neizvedenih idej, tako da je motivacije, ki bi me vlekla naprej še precej. Sicer sem pa kar radoveden ptič in povsod vtikam nos. Zanima me film, scenariji, režija … pa glasba, tudi fotografija. Najraje pa sem v družbi punce, s katero imava prav “iskrivo kreativo”, iz katere je tudi nastalo veliko novega materiala za mojo novo predstavo Rock’n’Roll.
Kaj svetuješ mladim, kako naj se lotijo iskanja zaposlitve, če ne najdejo dela na svojem področju?
Kaj sploh je njihovo področje? To kar so študirali? Pa so pri 18, 19ih letih res vedeli, kaj jih zanima? Mislim, da je najbolj pomembno, da kot mlad raziskuješ, preizkusiš več različnih poklicev in služb - da ugotoviš, v čem si zares dober in kaj te res veseli. Če boš v nečem užival, boš v tem tudi postal dober in potem bo prišla tudi služba oz. finančna nagrada.
Kakšno je tvoje pozitivno sporočilo bralcem?
Enkrat sta dva komika nastopala na odru in nekdo iz publike je zavpil: “Slečita se!” In v hecu si prvi sleče jakno. Pa še drugi. Potem si prvi sleče srajco. Drugi ponovi. Počasi tako motovilita, ko se kar naenkrat na odru znajde Robin Williams - v gatah. Ljudje so znoreli od navdušenja, haha. Se mi zdi lep primer tega, zakaj je bil Robin tako vrhunski - ker se ni bal, ker ni razmišljal o tem, kaj bo, kaj bodo drugi rekli - ampak si je drznil. Drzni si! :)
Pripravila: Mojca Tomšič, mojazaposlitev.si
Vir slik: osebni arhiv Tina Vodopivca
