Krajši delovni čas je zagotovo postal večji hit v zadnjih letih, ko se vse več govori o izgorelosti na delovnem mestu, preutrujenosti in na splošno zgaranosti od prevelike količine dela. Zaradi načina dela in tehnologije so se meje med osebnim in službenim časom začele brisati, zaradi česar je kljub boljšemu življenjskemu standardu izgorelost pravzaprav postala pogost pojav na delovnem mestu.
Ker pa se vse več ljudi zaveda, da je treba dobro poskrbeti za lastno fizično in psihično zdravje, je tudi ideja o skrajšanem delovnem času vse bolj zaživela v zadnjih letih. Ljudje se odločajo za zaposlitev za krajši delovni čas iz različnih razlogov – najsi je to zaradi starševstva, utrujenosti ali česa drugega. V nadaljevanju bomo raziskali, katere so pravice in obveznosti, ki obstajajo pri zaposlitvi za krajši delovni čas, in na kaj morate biti pozorni pri krajšem delovnem času. Prosta delovna mesta o skrajšanem delovnem času lahko poiščete tukaj.
Skrajšan delovni čas: 20 ur na teden, 25, 30 ali 35?
Čeprav pogosto mislimo, da je skrajšan delovni čas 20 ur na teden, pa pravzaprav krajši delovni čas lahko obsega vse vmes. Definicija krajšega delovnega časa je pravzaprav kakršnakoli oblika zaposlitve, kjer je tedenski obseg dela manjši od 40 ur. Če razmišljate o zaposlitvi za krajši delovni čas, vedite, da se ne rabite odločati med 40-urnim in 20-urnim delovnikom, temveč se lahko odločite tudi za 25, 30 ali 35-urni tedenski delovnik. Ni treba, da greste pri krajšem delovnem času iz ene skrajnosti v drugo, temveč najprej v miru premislite, koliko ur dela na dan vam ne predstavlja prevelikega bremena.
Za nekatere je to 7 ur, za nekatere 6 ur, za nekatere pa res samo 4 ure. V Sloveniji, kjer na splošno obstaja mantra, da je »treba delat, kolk'r se le da« se mogoče včasih težko odločimo, da bi imeli v službi krajši delovni čas, čeprav bi to nujno potrebovali. Tu je treba tudi opomniti na dejstvo, da ni nujno, da je zaposlitev za krajši delovni čas trajna. Lahko se zanjo odločite preprosto za neko obdobje, dokler otroci ne zrastejo ali si ne opomorete od preutrujenosti, nato pa greste nazaj na 40-urni delovnik, če vam to ustreza. Najpomembneje si je zapomniti, da zaposlitev za krajši delovni čas ni trajna in ekstremna odločitev, temveč je fleksibilna glede trajnosti in števila ur, s katero si lahko za neko obdobje pomagate k boljši kvaliteti življenja.
Skrajšan delovni čas: 20 ur na teden ima še vedno malico in prevoz
Če se odločite za zaposlitev za krajši delovni čas v obsegu 20 ur ali več, je dobro vedeti, da vam že pri polovičnem delovnem času (20 ur/teden) pripada malica in prevoz. Zato ste lahko brez skrbi, da bi samo zaradi skrajšanega delovnega časa izgubili nadomestilo, saj znesek nadomestila za hrano in prevoz ostane enak, kakor če zaposleni dela polni delovni čas. Višina zneska za malico in prevoz je odvisna od števila dni, ko zaposleni dela, ne od števila ur. Tako bi vam pripadalo manj malic in prevozov, če ste na primer prej delali 5 dni v tednu, sedaj pa delate 3 dni v tednu. Pri skrajšanem delovnem času je edina razlika pri času za malico, saj ima pri 40 urnem delavniku zaposleni pravico do 30 min odmora za malico, medtem ko je pri skrajšanem delovnem času 20 ur na teden ta le 15 min. Za 30 urni tedenski delavnik bi tako na primer zaposleni imel pravico do 22,5 min časa za malico.
Druge pravice in obveznosti pri krajšem delovnem času
Kar se tiče dopusta, ima delavec s krajšim delovnim časom pravico do letnega dopusta, ki ne sme biti krajši kot štiri tedne, samo minimalno število dni dopusta pa je odvisno od tega, kako so delovni dnevi razporejeni v tednu (ali delate 3 ali 5 dni v tednu).
Regres je vezan na letni dopust, tako da je višina regresa sorazmerna številu ur tedenskega delavnika. Torej, delavec s skrajšanim delovnim časom 20 ur na teden bi bil upravičen do polovičnega regresa. Delavec s krajšim delovnim časom ima tudi pravico do dodatkov za delo, kot so dodatek za nočno delo, delo ob praznikih in vikendih in podobno. V primeru zaposlitve za krajši delovni čas se pokojninska doba prav tako obračunava sorazmerno. Če torej delavec dela s skrajšanim delovnim časom 20 ur na teden, mu bo v enem letu priznano 6 mesecev pokojninske dobe. Skrajšan delovni čas pa ne vpliva na obračun delovne dobe ali izplačilo jubilejne nagrade, kjer se šteje polna doba in ne sorazmerni del.
V primeru, da ima delavec skrajšan delovni čas zaradi invalidnosti ali starševstva, mu pripadajo enake pravice iz naslova socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delavnik. Za konec pa naj še poudarimo, da delodajalec zaposlenemu s pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas ne sme naložiti delo izven dogovorjenega delovnega časa, ki je napisan v pogodbi.
