Se na delovnem mestu že dalj časa soočate z verbalnim ali psihološkim nasiljem? Se vaši nadrejeni ali sodelavci pogosto na različne načine znašajo nad vami? Vam je zjutraj težko oditi od doma, saj veste, da boste morali v takšnih pogojih preživeti naslednjih osem ur svojega življenja?
Tovrstno počutje in situacije na delovnem mestu prav gotovo niso normalni. Čeprav se nam pogosto zdi, da moramo ob nevšečnostih, povezanih s službo, včasih pač malo potrpeti, pa to v tovrstnih primerih resnično ne drži. Vztrajanje na delovnem mestu, na katerem ste deležni trpinčenja in mobinga, lahko ima namreč dolgotrajne posledice na vaše zdravje.
Situacijo lahko spremenite le, če se odločite o tem spregovoriti in zadevo vzeti v svoje roke. Seveda pa je to lažje reči kot storiti, zato smo za vas pripravili nekaj nasvetov, kako ukrepati, če se vam zdi, da na delovnem mestu doživljate mobing.
Kaj je mobing?
Najprej morate sploh ugotoviti, če vaša situacija na delovnem mestu res vključuje elemente mobinga. V slovenski zakonodaji se za mobing uporablja izraz trpinčenje na delovnem mestu. Zakon določa: »Prepovedano je trpinčenje na delovnem mestu. Trpinčenje na delovnem mestu je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom (ZDR-1, 7. člen, 4. odstavek).«
Mobing se torej pogosto kaže v obliki psihičnega nasilja, ustrahovanja ali drugega trpinčenja. Skozi sodno prakso se je oblikovala zelo pomembna dopolnitev zgornje definicije, pri kateri je trpinčenje razumljeno tudi kot izključevanje, ignoriranje ter osamitev. Cilj mobinga je pogosto namreč tudi osamitev žrtve, saj lahko izvajalec na takšen način lažje škoduje njenemu ugledu, dostojanstvu ter položaju, na koncu pa jo morda tudi uspešno odstrani z delovnega mesta.
Treba pa se je zavedati, da ni vsako neetično vedenje tudi mobing. Slednje se mora namreč ponavljati najmanj šest mesecev in v pogostih intervalih, tj. najmanj enkrat tedensko. Tako z mobingom ne smemo enačiti drugih težav na delovnem mestu, kot so preobremenjenost, kadrovska podhranjenost, nezadovoljstvo z odločitvami vodstva itd.
Takšne situacije na delovnem mestu so prav gotovo sporne, ne vsebujejo pa elementa trpinčenja. Napačna ocena tovrstnih težav lahko povzroči škodo vsem vpletenim – vodi lahko v dodatno zaostritev odnosov, neustrezne postopke in tudi precejšnje stroške.
Posledično vam svetujemo, da pred samo prijavo mobinga resnično dobro razumete njegovo definicijo, da ne bo nepravilno ocenjena situacija še dodatno povečala vaše stiske na delovnem mestu.
Katere vrste mobinga poznamo?
Da lahko ustrezno prepoznamo, ali v določeni situaciji doživljamo mobing, moramo biti seznanjeni z njegovimi različnimi vrstami. V nadaljevanju predstavljamo šest oblik trpinčenja, ki so vezane na različne statuse ali lastnosti.
Trpinčenje zaradi individualnih lastnosti ali načina vodenja nadrejenega
Nadrejeni, ki ustrahuje svoje zaposlene, to v tem primeru počne zato, ker verjame, da jih bo s poniževanjem spodbudil k bolj zavzetemu delu in jih bolj motiviral.
Trpinčenje, vezano na socio-ekonomski status
V tem primeru nadrejeni ali druga oseba nad žrtvijo izvaja nadlegovanje, ker si na primer ne more privoščiti oblačil, ki so po njegovem mnenju primerna za delovno mesto.
Mobing kot posledica vrednot ali prepričanj
Ta vrsta nadlegovanja ne temelji na delovni uspešnosti žrtve, temveč na njenem verskem ali drugem prepričanju.
Trpinčenje zaradi neizkazovanja ambicioznosti, socialnih kompetenc ali socialnega statusa žrtve
Tovrstno trpinčenje se kaže se v tem, da nadrejeni ne želi sprejeti žrtve v delovno okolje, ker žrtev ni tako družabna ali ambiciozna, kot bi si nadrejeni želel za svojega zaposlenega.
Napad na osebno integriteto osebe
Napadi lahko zajemajo izmišljevanje in širjenje neresničnih govoric o žrtvi mobinga, trpinčenje zaradi njenega videza in drugo zasmehovanje.
Trpinčenje kot posledica kulture podjetja
Korporativna kultura lahko delavcem postavlja pretirane zahteve, vključno s prevelikimi delovnimi obremenitvami, dolgim delovnim časom in zanemarjanjem lastnega zdravja.
Tovrstno obliko mobinga je precej težko prepoznati, saj so številni delavci danes preobremenjeni in na robu izgorelosti. Če niste prepričani, ali gre v vašem primeru res za mobing oziroma če na delovnem mestu poleg prevelike obremenitve ne zaznavate drugih elementov mobinga, vam priporočamo pogovor z nadrejenim.
V primeru večjih težav ali slabega odnosa z nadrejenim se lahko pogovorite s kadrovsko službo ali sindikalnim zaupnikom oziroma drugo osebo, s katero boste razjasnili podrobnosti glede nastale situacije.
Kdo izvaja mobing?
Čeprav smo v prejšnjih primerih mobinga večinoma omenjali nadrejenega, pa ta ni vedno kriv za mobing. Mobing je lahko namreč vertikalen (torej poteka med nadrejenim in podrejenim) ali horizontalen (med sodelavci). Kljub temu je izvajalec mobinga vseeno najpogosteje nadrejena oseba, ki na ta način zlorablja svojo moč.
Mobing lahko izvaja ena oseb ali pa več zaposlenih. Pogosto se na primer zgodi, da z mobingom začne posameznik, nato pa se mu pridružijo še drugi. Posledično žrtev mobinga ostane sama proti skupini, takšna izoliranost v kombinaciji s trpinčenjem pa lahko privede do resnih psiholoških težav in bolezni, kot sta izgorelost in depresija. Redki, toda kljub temu možni, so primeri, ko takšna skupina podrejenih trpinči svojo vodjo.
Psihološke študije kažejo, da se mobinga najpogosteje poslužujejo negotove osebe. V različnih primerih želijo takšne osebe tudi prikriti svojo nesposobnost in obdržati svojo avtoriteto v podjetju. Izvajalci mobinga so tudi precej inteligentni, saj igranje z žrtvijo zahteva precej premišljenih dejanj, s katerimi se trpinčeno osebo poniža, izolira in izključi.
Profil žrtve pa najpogosteje zajema podrejeno osebo, pogosteje tudi vključuje ženske kot moške. V večini primerov je žrtev oseba, ki na nek način izstopa, bodisi zaradi svoje rase, verske prepričanosti, spolne usmerjenosti itd.
Konkretni znaki mobinga
Konkretni znaki mobinga med vodjo in podrejenim na primer vključujejo nenehno kritiziranje in nezadovoljstvo s popolnoma ustrezno opravljenim delom, poniževanje, premestitev na nižje delovno mesto, odvzem delovnih nalog brez utemeljene nesposobnosti za njihovo izvršitev, prejemanje elektronskih ali drugih sporočil med vikendom in zahteva, da se delo opravi nemudoma (v primeru prostih vikendov) ipd.
Primeri horizontalnega mobinga, ki se izvaja med hierarhično enakimi sodelavci, pa lahko vključujejo žaljenje zaradi druge narodnosti, vere ipd. in drugo nesprejemanje drugačnosti, izolacija oziroma izogibanje druženju, onemogočanje napredovanja, prikrivanje pomembnih informacij za opravljanje dela itd.
Kako ukrepati ob znakih mobinga?
Če ste na podlagi zgoraj napisanega še dodatno prepričani, da na delovnem mestu doživljate mobing, nemudoma ukrepajte in upoštevajte naslednje nasvete:
1. Zabeležite si vsako nasilno dejanje
Zapišite si, kdo je dejanje povzročil, kaj se je zgodilo, čas in kraj dogodka ter morebitne priče. Zabeležite tudi, kako ste se počutili med tem dejanjem in po njem ter druge morebitne posledice.
Zbirajte tudi vse tisto, kar bi lahko služilo za dokazno gradivo v postopkih zoper povzročitelja ali povzročitelje nasilja:
- običajna ali/in elektronska pošta, SMS, objave na spletu, družbenih omrežjih itd.;
- pisna navodila za delo;
- zapisniki sestankov;
- evidenca obiskov pri zdravniku ter zdravniški izvidi in drugo.
2. Poskušajte se obrniti na sodelavca, ki mu zaupate
O vsem, kar se vam je zgodilo, poskušajte povedati nekomu iz kolektiva, ki mu zaupate. To zaupno osebo poprosite za pomoč in informacije, kje bi lahko dobili dodatno (strokovno, pravno, psihosocialno) pomoč.
Namig: morda je to lahko vaš sindikalni zaupnik. Pomembno je, da v pogovoru skupaj raziščeta dogajanje in podporno socialno mrežo v organizaciji, ki vam bo lahko zelo koristila pri nadaljnjem ukrepanju (komu še lahko zaupate v organizaciji, kdo vas še podpira, kdo vam je naklonjen …). V primeru, da lahko zaupate nadrejeni osebi, pa se čim prej obrnite nanjo, povejte ji, kaj se vam dogaja, ter jo prosite za pomoč in posredovanje.
3. S povzročiteljem se soočite – vendar le, če se počutite dovolj močni
Če se počutite dovolj močni in varni, poskušajte od povzročitelja nasilja zahtevati, da takoj preneha s trpinčenjem. Pogovor lahko izvedete:
- skupaj s sindikalnim zaupnikom oz. svojo zaupno osebo (tako boste močnejši, čutili boste podporo, manj vas bo strah soočenja) ali
- ga sindikalni zaupnik/zaupnica ali zaupna oseba izvede namesto vas v vašem imenu (v primeru, da se ne želite soočiti s povzročiteljem);
- sami pa zgolj, če se počutite dovolj močni za soočenje s povzročiteljem.
Lahko pa izvajalca mobinga o tem obvestite tudi pisno in mu ob tem določite kratek rok za odpravo mobinga, npr. osem dni. Če vam je ob tovrstnem osebnem izpostavljanju neprijetno, vedite, da vam ob strani stoji zakonodaja. Delavec, ki trpi mobing, lahko o situaciji namreč obvesti Inšpektorat RS za delo.
Zavedajte se, da vas v primeru, da se s povzročiteljem ne želite soočiti, k temu ne sme nihče siliti!
4. Pritožba nadrejenemu
Če prvi pogovor s povzročiteljem ni dal ustreznih rezultatov ali se je situacija celo poslabšala, se pritožite nadrejenemu. Možni sta ustna in pisna pritožba vašemu nadrejenemu ali vodji organizacije (v skladu s pravilnikom organizacije).
Če nasilje povzroča vaš nadrejeni, se obrnite na kadrovsko službo ali višje vodstvo v podjetju. V primeru, da je izvajalec mobinga vaš delodajalec, si nemudoma poiščite pravno pomoč oz. se obrnite na sindikat, če slednji obstaja v vašem podjetju.
Čeprav je ta korak lahko precej zastrašujoč, boste najverjetneje deležni bolj pozitivnega odziva, kot si mislite. Ne pozabite, da je tudi v interesu kadrovske službe in vodstva podjetja, da iz zaposlenih izločijo tiste, ki lahko tako resno ogrozijo kulturo in dobro počutje v podjetju.
5. Pravna pomoč
S pravno pomočjo si zagotovite strokovno pomoč pri postopkih proti povzročitelju trpinčenja (interni postopki, pritožba na inšpektorat za delo, tožba, ovadba suma kaznivega dejanja).
Pravne informacije vam bodo koristile pri odločitvi, ali boste zoper povzročitelja trpinčenja sprožili pravni postopek oziroma ga ovadili zaradi suma kaznivega dejanja šikaniranja. Prav tako vas bo pravnik informiral o zakonskih dolžnostih delodajalca, ki vas mora zaščititi in sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito vašega dostojanstva na delovnem mestu.
Dodatno pa lahko zoper izvajalca mobinga vložite tudi odškodninsko tožbo. Za njeno uspešnost morajo biti izpolnjeni zakonski znaki t. i. odškodninskega delikta, ki zajemajo protipravno ravnanje, nastanek škode, vzročno zvezo med protipravnim ravnanjem in nastankom škode ter odgovornost povzročitelja mobinga. V tem primeru je ključnega pomena, da se obrnete na ustrezno usposobljenega pravnika oziroma odvetnika.
6. Druge oblike pomoči
V primeru doživljanja mobinga na delovnem mestu so vam na voljo tudi številne druge oblike pomoči:
- obisk pri zdravniku, ki mu je treba povedati za vzroke poslabšanja vašega zdravja;
- pomoč psihologa ali terapevta, ki vas bo osebnostno okrepila, da boste lažje ukrepali zoper trpinčenje in premagovali duševno stisko, ki spremlja dolgotrajno nasilje;
- pomoč nevladnih organizacij, skupin za samopomoč, svetovanja žrtvam nasilja (na primer telefonska svetovalna linija za nasilje na delovnem mestu na Društvu SOS telefon: 080 11 55).
7. Skrb za dobro psihofizično kondicijo
Če se soočate z mobingom, je za zaščito zdravja priporočljivo, da ostanete aktivni, hodite v naravo in se ukvarjate z aktivnostmi, ki vas sproščajo ter duševno in telesno krepijo. Mobing lahko namreč pripelje do resnih bolezenskih stanj in bolezni, kot je depresija, zato se (kljub verjetnemu pomanjkanju energije) v tej situaciji poskusite zaščititi na vse možne načine.
Zelo pomembno je tudi ohranjanje osebne socialne mreže, ki vam bo v oporo, če se bodo razmere na delovnem mestu še zaostrile in se bo vaš položaj poslabšal. Kot smo že omenili, je eden od elementov trpinčenja tudi osamitev na delovnem mestu, zato je še toliko pomembneje, da imate ustrezno podporo vsaj v zasebnem življenju.
8. Menjava službe
Če na tem delovnem mestu ne vidite več možnosti za normalno delo ter ohranjanje lastnega dostojanstva, razmislite tudi o menjavi zaposlitve. Odstavitev z delovnega položaja je na žalost lahko tudi eden od ciljev izvajalca mobinga, toda vztrajanje v situaciji prav gotovo ni vredno negativnega vpliva na vaše zdravje.
Takšnega ravnanja si namreč prav gotovo ne zasluži nihče in verjamemo, da boste tudi sami našli delodajalca, ki vas bo cenil, in sodelavce, ki bodo radi delali z vami. Če se nameravate podati na raziskovanje trga dela, pa ne pozabite preveriti zaposlitvenih oglasov na portalu Optius! Na njem najdete preverjene delodajalce, ki cenijo dobre zaposlene ter skrbno vzdržujejo prijetno klimo in kulturo v svojem podjetju. Pa srečno!
