Jubilejna nagrada

Jubilejna nagrada je finančna spodbuda, ki jo nekateri delodajalci izplačujejo zaposlenim ob določenih obletnicah njihove delovne dobe. Čeprav izplačilo te nagrade ni zakonsko obvezno, jo številna podjetja vključujejo v kolektivne pogodbe ali interne akte, da bi nagradila zvestobo in dolgoletno delo svojih zaposlenih. 

V nadaljevanju boste izvedeli več o pogojih za upravičenost do jubilejne nagrade, določanju njene višine in davčnih ugodnostih, povezanih z njo.

Kaj je jubilejna nagrada?

Jubilejna nagrada je posebna denarna nagrada, ki jo delodajalci v Sloveniji izplačajo zaposlenim kot priznanje za njihovo dolgoletno delo. 

Namen te nagrade je nagraditi in spodbuditi zvestobo ter prizadevanja delavcev, ki so več let ostali pri istem delodajalcu. Nagrada se običajno izplača ob doseženih mejnikih delovne dobe, kot so 10, 20, 30 ali 40 let neprekinjenega dela.

Pravna podlaga za jubilejno nagrado

Jubilejna nagrada ni zagotovljena vsem zaposlenim, saj njeno izplačilo ni zakonsko obvezno. Izplačilo temelji na kolektivnih pogodbah, ki jih sklepajo delodajalci in sindikati, ter na internih aktih posameznih podjetij, če kolektivne pogodbe niso sklenjene. Če niste prepričani, katera kolektivna pogodba velja za vaše delovno mesto, to informacijo poiščite v svoji pogodbi o zaposlitvi.

Če podjetje nima sklenjene kolektivne pogodbe in jubilejna nagrada ni določena v internem aktu podjetja, podjetje ni dolžno izplačati te nagrade. Kolektivne pogodbe in interni akti običajno določajo minimalne standarde za izplačilo, višino nagrade ter pogoje, ki jih mora zaposleni izpolnjevati, da je do nagrade upravičen.

Ti dokumenti lahko vsebujejo posebne kriterije, kot so dolžina neprekinjene delovne dobe, vrsta delovnega razmerja in prisotnost v podjetju. Če zaposleni teh pogojev ne izpolnjujejo, nimajo pravice do prejema jubilejne nagrade.

Čeprav izplačilo jubilejne nagrade ni zakonsko predpisano, jo večina delodajalcev vseeno izplačuje, saj s tem spodbuja motivacijo in zvestobo zaposlenih.

Višina jubilejne nagrade ter njena obdavčitev

Višina jubilejne nagrade, ki je oproščena davka, se vsako leto 1. marca prilagodi na podlagi povprečne mesečne bruto plače v Sloveniji za preteklo leto. V letu 2024 višina jubilejne nagrade temelji na povprečni mesečni bruto plači iz leta 2023, ki znaša 2.220,95 EUR. Zneski nagrad so odvisni od delovne dobe zaposlenega, pri čemer so nagrade do določenega zneska oproščene obdavčitve.

Jubilejne nagrade se izplačujejo za 10, 20, 30 in 40 let delovne dobe ter so lahko vezane na skupno delovno dobo ali delovno dobo pri zadnjem delodajalcu. Po desetih letih delovne dobe zaposleni prejme nagrado v višini 30 % povprečne mesečne bruto plače, kar znaša 666,29 evra. Po dvajsetih letih delovne dobe se nagrada poveča na 45 %, tj. 999,43 evra. Ob tridesetih letih delovne dobe je nagrada 60 %, kar znaša 1.332,57 evra, medtem ko po štiridesetih letih delovne dobe doseže 75 % oziroma 1.665,71 evra. 

Ti zneski predstavljajo najvišje vrednosti, ki so oproščene davka, kar pomeni, da zaposleni do teh zneskov prejmejo nagrado brez davčnih obremenitev. Delodajalec lahko sicer izplača višjo nagrado, vendar so zneski nad navedenimi vrednostmi predmet obdavčitve.

Jubilejna nagrada lahko upošteva celotno delovno dobo zaposlenega, ne glede na število delodajalcev, pri katerih je bil zaposlen, ali pa je vezana na neprekinjeno delovno dobo pri istem delodajalcu, kar spodbuja zvestobo in stabilnost zaposlitve v istem podjetju.

Zaposleni lahko pri istem delodajalcu prejme le eno neobdavčeno jubilejno nagrado za določen dosežen jubilej. To pomeni, da delodajalec ne more najprej izplačati neobdavčene nagrade za deset let skupne delovne dobe, nato pa še dodatne nagrade za deset let dela pri istem delodajalcu.

Kako se jubilejna nagrada razlikuje od drugih bonitet?

Jubilejna nagrada se od drugih bonitet, kot so dodatek za prehrano ali prevoz, razlikuje predvsem po tem, da je pogojena z dolgotrajno delovno dobo pri določenem delodajalcu. 

Medtem ko druge bonitete služijo pokrivanju trenutnih potreb zaposlenega in izboljšanju njegovih delovnih pogojev, jubilejna nagrada izkazuje priznanje za dolgoletno zvestobo in prispevek k podjetju. 

Poleg tega jubilejna nagrada prinaša posebno davčno ugodnost, saj je do določenega zneska oproščena obdavčitve, kar je med bonitetami redka izjema. To pomeni, da zaposleni do določene višine nagrade prejmejo celoten znesek brez dodatnih davčnih obremenitev, kar še dodatno spodbuja dolgoletno zvestobo zaposlenih podjetju.

Kdaj se izplača jubilejna nagrada?

Jubilejna nagrada se zaposlenemu izplača ob izplačilu plače v naslednjem mesecu po tem, ko izpolni vse pogoje za prejem nagrade. To pomeni, da se nagrada izplača skupaj s plačo v naslednjem rednem plačilnem obdobju, ko zaposleni doseže določen mejnik delovne dobe, tj. na primer 10, 20, 30 ali 40 let neprekinjenega dela. 

Pomembno je, da delodajalec v tem času preveri, ali so izpolnjeni vsi pogoji, ki so določeni v kolektivni pogodbi ali internem aktu podjetja. S tem se zagotovi, da so nagrade izplačane pravično in pravočasno, kar spodbuja zadovoljstvo zaposlenih ter krepi njihovo zvestobo podjetju.

Jubilejna nagrada – trije pomembni koraki za delodajalce

Urejanje in izplačevanje jubilejnih nagrad zahtevata skrbno načrtovanje ter dosledno upoštevanje zakonodaje. Pravilno oblikovani interni akti in skladnost s predpisi ščitijo delodajalce pred pravnimi zapleti. Tako se zmanjšuje tveganje za morebitne pravne spore in hkrati krepi zaupanje zaposlenih v podjetje.

Urejanje internih aktov

Pomembno je, da delodajalci v svojih internih aktih jasno določijo pravila in pogoje za prejem ter izplačilo jubilejnih nagrad.

Interni akti naj vključujejo:

• merila za upravičenost,

• višino nagrad ter

• načine izplačil.

Priporočljivo je, da so ta pravila usklajena s kolektivnimi pogodbami, kar zagotavlja pošteno obravnavo zaposlenih in skladnost z zakonodajo.

Skladnost z zakonodajo in drugimi predpisi 

Delodajalci morajo poskrbeti, da so njihovi interni akti skladni z veljavno zakonodajo in kolektivnimi pogodbami.

To pomeni redno posodabljanje aktov v skladu s spremembami zakonodaje, na primer prilagoditve neobdavčenih zneskov jubilejnih nagrad. Neupoštevanje teh predpisov lahko povzroči pravne spore in privede do finančnih posledic za podjetje.

Komunikacija z zaposlenimi 

Delodajalci morajo zaposlenim jasno predstaviti pogoje za prejem jubilejne nagrade, saj transparentna komunikacija zmanjšuje možnost nesporazumov in krepi zaupanje med obema stranema. 

Redno obveščanje o pravicah do jubilejne nagrade, zlasti ob doseženih mejnikih delovne dobe, prispeva k večji motivaciji in zvestobi zaposlenih.

Zaključek

Urejanje jubilejnih nagrad je pomemben vidik nagrajevanja dolgoletnih zaposlenih, ki zahteva skrbno načrtovanje in dosledno upoštevanje zakonodaje. 

Pravilno oblikovani interni akti, skladnost s predpisi ter jasna komunikacija z zaposlenimi so ključni koraki, ki zagotavljajo, da so jubilejne nagrade izplačane pošteno in brez pravnih zapletov. S tem ne boste le zmanjšali tveganja za pravne spore, temveč tudi okrepili zaupanje in zvestobo zaposlenih, kar dolgoročno prispeva k uspehu in stabilnosti podjetja. 

Za dodatne nasvete za upravljanje s kadri raziščite portal Optius.com, kjer boste našli številne koristne napotke in strokovne smernice za delodajalce.

Pripravil: Optius.com