Delo od doma: izzivi in priložnosti za uspeh

Delo od doma: izzivi in priložnosti za uspeh

Delo od doma je postala izrazito priljubljena oblika dela od COVID-19 dalje. Pred pojavom pandemije, je bilo delo od doma rezervirano samo za posamezna delovna mesta in za freelancerje, ki so delo opravljali iz katerekoli lokacije na svetu. V času popolnega zaprtja držav zaradi pandemije pa se je delo od doma razširilo praktično na vsa delovna mesta, ki to omogočajo. Čeprav že nekaj časa omejitve zaradi COVID-19 ne veljajo več, se je delo od doma izkazalo kot nekaj, kar si zaposleni želijo hkrati pa podjetjem omogoča zmanjšati stroške.

Delo od doma je sicer dobrodošel ukrep, s katerim, se večina zaposlenih strinja, pa vendar ni idealna rešitev za vsa delovna okolja in vse zaposlene. Pričakovanja glede dela od doma so različna tudi med generacijami. Mlajše generacije delo od doma pričakujejo in zaposlitve kjer delo od doma vsaj v manjši meri ni ponujeno ne bodo sprejeli, medtem, ko starejše generacije delo od doma vidijo kot dodatno ugodnost, ni pa jim en izmed odločilnih faktorjev pri odločanju katero zaposlitev sprejeti.

Argumenti za in proti delu od doma 

Delo od doma od zaposlenega zahteva več samodiscipline in več organizacijske sposobnosti kot delo v pisarni. V pisarni navzočnost nadrejenega ustvarja neke vrste disciplinarni ukrep, ki zaposlene spodbuja da je delo opravljeno v okviru 8ur. Največji problem, ki se pojavlja pri delu od doma je, da zaposleni delo razpotegne na cel dan, kar zabriše meje med delom in zasebnim življenjem. Po drugi strani pa vrsto zaposlenih poroča, da so pri delu od doma bistveno bolj produktivni, saj je bistveno manj pogovorov s sodelavci, ki niso vezani na delo, prav tako pa ni toliko odmorov, kolikor si jih zaposleni vzamejo ko delo opravljajo v pisarni.

Plusi dela od doma

• Manjši stroški pri prihodih na delo
• Manjši stroški pri najemanju prostorov (podjetja se začenjajo posluževati najemanju manjši pisarn, saj delo na lokaciji ne opravljajo več vsi zaposleni naenkrat)
• Manj motenj s strani sodelavcev kar pelje v večjo produktivnost in večjo kreativnost
• Delo od doma omogoča delodajalcem, da dosežejo večji bazen potencialnih kandidatov, saj se ne rabijo več osredotočati samo na tiste kandidate, ki živijo v relativni bližini podjetja
• S tem ko podjetje omogoči delo od doma, lažje pritegne nove ustrezne kandidate, ki primerjajo ugodnosti, ki jih podjetja ponujajo
• Lažje usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja.

Minusi dela od doma

• Omejena socialna interakcija, kar lahko pelje v slabšo povezanost v teamu.
• Slabši dostop do vseh potrebnih informacij in orodij
• Zabrisane meje med službenim in zasebnim življenjem
• Zaradi pomankanja interakcije med sodelavci in nadrejenimi se lahko zmanjša pripadnost do podjetja
• Slab nadzor nad opravljenim delom v primeru, da podjetje nima smernic za spremljanje opravljenega dela zaposlenih

Delo od doma in produktivnost zaposlenih

Ena izmed največjih skrbi delodajalcev pri omogočanji dela od doma je to, da imajo manjši nadzor nad delom svojih zaposlenih. Skrbi jih namreč, da zaposleni pri delu od doma niso tako produktivni, kot bi bili, če bi jih nadrejeni nadzirali pri delu v pisarni. Na drugi strani pa zaposleni poročajo, da so pri delu od doma bolj produktivni, saj imajo doma bistveno manj motenj pri delu v primerjavi z delom v pisarni.

Merjenje produktivnost zaposlenih pri delu od doma predstavlja izziv, saj se tradicionalne metode za merjenje produktivnosti, ki se uporabljajo v pisarniškem okolju, morda ne morejo enostavno uporabiti. Obstaja več načinov, kako meriti produktivnost zaposlenih pri delu od doma:

Določitev jasnih ciljev

Preden se začne meriti produktivnost zaposlenih pri delu od doma, je pomembno, da se jim določijo jasna pričakovanja. Zaposlenim je treba postaviti jasne cilje, merila uspešnosti in roke, ki jim bodo pomagali razumeti, kaj morajo doseči in kako bodo ocenjeni.

Osredotočenost na rezultate

Osredotočiti se je treba na rezultate, ki jih zaposleni pri delu od doma dosežejo, namesto na število delovnih ur. Natančno je treba določiti cilje in merila uspešnosti ter izmeriti njihov uspeh glede na to, kako dobro dosegajo te cilje.

Merjenje in analiza opravljenega dela

Pri ocenjevanju uspešnosti zaposlenih pri delu od doma lahko pomagajo meritve uspešnosti. Te metrike lahko vključujejo število opravljenih nalog, zadovoljstvo strank, kakovost opravljenega dela in čas, ki ga zaposleni potrebujejo za dokončanje nalog.

Komunikacija med vodstvom in zaposlenimi

Redna komunikacija z zaposlenimi pri delu od doma lahko pomaga, da ostanejo obveščeni o njihovem napredku in opravljenih delovnih nalogah. Prav tako lahko pomaga pri izgradnji boljšega odnosa in ustvarjanju občutka sodelovanja.

Konsistentnost pri merjenju in spremljanju rezultatov dela

Redno je treba pregledovati uspešnost zaposlenih pri delu od doma in uporabiti podatke, ki jih zberemo, da ocenimo njihovo produktivnost. Te informacije lahko uporabimo za identifikacijo področij, kjer se lahko izboljšajo in zagotovite podporo, ko je to potrebno. S temi metodami lahko učinkovito merimo produktivnost zaposlenih pri delu od doma ter zagotovimo, da bodo dosegli svoje cilje in merila uspešnosti.

Zaključek

Delo na daljavo ima vrsto prednosti tako za zaposlene kot tudi delodajalce. Poleg zagotavljanja večje svobode in avtonomije omogoča fleksibilno organizacijo delovnega časa in okolja ter pomaga pri zmanjševanju stresa in izboljševanju ravni produktivnosti. Slednje je mogoče doseči tudi s prihrankom časa, ki bi ga sicer namenili jutranjemu urejanju in prevozu na delo. Poleg tega lahko zaposleni pri delu od doma bolj prilagodijo svoj delovni prostor in s tem izboljšajo delovno izkušnjo ter učinkovitost. Delodajalci lahko lažje pridobijo tudi nove zaposlene, saj niso omejeni na geografsko bližino podjetja, prihranijo stroške za potovanja in zmanjšajo število odsotnosti z dela. Zaposleni poročajo o večjem zadovoljstvu in ustvarjalnosti, kar lahko prispeva k izboljšanju celotnega poslovanja. Vse to so očitni bonusi, ki jih prinaša delo na daljavo in so pomembni tako za zaposlene kot tudi za delodajalce.

Predstavljamo vam nekaj podjetji v Sloveniji, ki so hibridni način dela vpeljala v delovni proces, saj ugotavljajo, da ima le-to pozitivne učinke na počutje zaposlenih, njihovo produktivnost, hkrati pa s tem zmanjšujejo stroške poslovanja.