Zaradi predpisanih ukrepov samoizolacije so namreč mnogi v prejšnjem tednu ali že prej iz službe pobrali monitorje, tipkovnice, miške in ostalo opremo ter si pisarne uredili doma. Medtem ko mnoga podjetja zaposlenim omogočajo vsaj občasno delo od doma, je ta delo na daljavo marsikomu še neznanka, zato si velja pobližje ogledati tako prednosti kot slabosti trenutne situacije.
Kaj o delu od doma pravi zakon?
Nezadržen razmah tehnologije nam že dolgo omogoča učinkovito delo na daljavo, ki je za mnogo zaposlenih praktičnejša izbira kot vsakodnevna vožnja v službo. Ker se zanj v želji po prožnejših delovnih časih ter lažjem usklajevanju poklicnih in družinskih obveznosti odloča tudi vse več Slovencev, to področje že ureja tudi zakonodaja.
Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1) delo od doma definira kot delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu oziroma v prostorih po lastni izbiri, ki so izven delovnih prostorov delodajalca. Kot delo na domu se šteje tudi delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije. Kljub temu, da delo na domu v osnovi ureja že ZDR-1, pa so točne podrobnosti in pravila določene s pogodbo o zaposlitvi.
Kot lahko razberemo iz zgornje definicije, pa delo na domu ne pomeni nujno, da zaposleni svoje obveznosti opravlja doma. Tudi zato je za takšno obliko zaposlitve bržkone najprimernejši izraz delo na daljavo. Uslužbencem namreč v primeru, da jim delodajalec omogoča opravljanje dela od drugod, nič ne preprečuje, da se svojih delovnih aktivnosti ne bi lotili v počitniški hišici, prikolici ali v avtodomu – seveda ob spoštovanju vseh internih dogovorov o načinu dela, dosegljivosti ... Ker je v tem besedilu pomembno predvsem, da delo opravljamo drugje kot na delovnem mestu, v prispevku ne bomo ločevali med izrazoma.
Naj povemo, da Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v četrtem odstavku 68. člena določa še, da je delodajaec v primeru, da organizira delo od doma, o tem dolžan obvestiti inšpektorat za delo. Poleg tega mora delodajalec preveriti, ali je stanovanje zaposlenega varno in primerno za opravljanje dogovorjenega dela. Da bo delavec delo opravljal na domu, pa mora seveda pisati tudi v sklenjeni pogodbi o zaposlitvi.
Toda kaj, če nas v delo od doma prisilijo izredne razmere?
A v času nastanka tega besedila ste doma ostali tudi mnogi, ki dela od doma niste nikoli načrtovali. Novi koronavirus in ukrepi, ki jih je slovenska vlada sprejela za njegovo zajezitev, namreč državljanom predpisujejo, da s samoizolaciji zaščitijo zdravje sebe in drugih. To seveda vključuje tudi omejitev stikov na delovnih mestih. O ukrepih, ki so jih v skladu s pozivi oblasti sprejeli delodajalci, smo na tem portalu pisali tudi v prispevku Ukrepi za podjetja in zaposlene ob pandemiji koronavirusa.
Ne glede na dogovore z delodajalci je zato v tem času več kot primerno, da svoje delo – če to le lahko – opravljate iz varnega zavetja lastnega doma ali drugega kraja, kjer ste lahko izolirani od sodelavcev. Prehod z rutine seveda ne bo lahek, a za začetek vam utegne pomagati nekaj nasvetov, ki jih najdete v prispevku Ostajam doma. V tem članku si oglejmo še, kaj takšna sprememba pomeni za vas kot uslužbenca na eni ter delodajalca na drugi strani.
Kakšne prednosti prinaša delo na daljavo?
Nižji stroški za delodajalca
Podjetja lahko v času, ko večina zaposlenih dela od doma, prihranijo na stroških z delovnimi prostori, opremo, prigrizki, pijačo, različnimi dogodki itd. Predvsem v času po epidemiji, ko bo marsikje treba zategniti pas, se lahko trenutna optimizacija stroškov na tem pordočju izkaže za koristno, zato morajo vodilni čim bolje razmisliti, kako lahko v trenutni situaciji minimizirajo svoje izdatke.
Prihranijo pa tudi zaposleni
Seveda delo na daljavo prihranke omogoča tudi uslužbencem, in sicer tako v finančnem kot časovnem smislu. Poleg prihranka na gorivu slednji namreč lahko čas za pot na delo in domov koristneje izkoristijo, kar je lahko odlična motivacija za nadaljnji trud.
Delodajalec lahko fleksibilneje vodi delovni proces, ...
Razvoj procesov in obvladovanje orodij, ki omogočajo delo od doma, v primeru izrednih razmer, kakršnim smo priča trenutno, zagotavljajo nemoten potek dela v podjetju. Če so zaposleni vajeni dela na daljavo, pa lahko tovrstne veščine s pridom unovčijo tudi v primerih, ko so v tako obliko dela primorani iz drugih razlogov – denimo, ko mora pomemben člen ekipe na nujno pot, med prenovo poslovnih prostorov itd.
... uslužbenci pa fleksibilneje organizirajo svoje delo
Predvsem tisti, ki pri svojem delu cenite mir in tišino, boste delo na daljavo hitro vzljubili. Če se tudi v času, ko večina od vas doma ni sama, lahko odmaknete, boste namreč svoje obveznosti opravljali brez motečih dejavnikov, ki pogosto spadajo v hektično delovno okolje.
Mnogi v službi nimate svoje pisarne, doma pa se lahko odmaknete v svoj prostor. Poleg tega delo od doma pogosto pomeni več svobode pri organizaciji. Če ste dosegljivi, se lahko denimo po navdih ali nove ideje odpravite na krajši sprehod v bližnji gozd, z obveznostmi pa opravite kasneje.
Možnost dela od doma je mamljiva za kasnejše iskalce zaposlitve
Trenutna situacija predvsem za podjetja, ki nimajo vzpostavljene infrastrukture za delo na daljavo, zagotovo predstavlja velik izziv. A izkušnja predstavlja izjemno priložnost, da kolektivi razvijejo funkcionalen sistem dela na daljavo, s tem pa v prihodnje odprejo več vrat na področju zaposlovanja. Mnogi iskalci zaposlitve namreč iščejo delodajalce, ki omogočajo delo od doma vsaj nekajkrat tedensko.
Ne smemo pozabiti na okolje!
V mnogih primerih je tovrstna prednost sicer le začasna, a ne smemo pozabiti, da naše delo na daljavo trenutno pomaga naravi zadihati. Večina vozil je te dni parkiranih v garažah, zato je predvsem v mestih zrak čistejši. A tudi po krizi lahko delodajalci z večjim odstotkom zaposlenih, ki na delo ne prihajajo vsak dan, znižujejo ogljični odtis podjetja in s tem pripomorejo k čistejši prihodnosti.
Kakšne pa so slabosti dela od doma?
Delodajalec težje vrši nadzor nad zaposlenimi
Večina delodajalcev ima pri omembi dela na daljavo pomisleke glede kakovosti opravljenega dela in nadzora nad zaposlenimi, kar je v določeni meri povsem upravičeno. Ekipo, ki je lahko razpršena po celotni državi ali še širše, je namreč težko nadzirati. V tem primeru je zato najbolje, da vodilni že vnaprej postavijo jasna pravila in omejitve. Znano mora biti, kdaj naj bo zaposleni dosegljiv, kaj vse mora postoriti, kako in komu naj poroča o svojem delu itd. Najučinkovitejši način zagotavljanja, da vsi upoštevajo pravila, je striktno beleženje delovnih ur, situacijo pa olajšajo tudi redni spletni sestanki.
Oteženo delo in pomanjkljiva produktivnost
Predvsem v času, ko ste mnogi delo na daljavo primorani združiti še z varovanjem otrok in gospodinjskimi obveznostmi, se služba kaj hitro zdi še napornejša kot sicer. Sploh če se nimate pred živžavom, ki vlada po stanovanju, kam skriti, je lahko vaše delo namreč močno oteženo.
V izogib neprijetnostim in zmanjšani produktivnosti je koristno, da vnaprej naredite urnik dela in se ga držite, slednjega pa morajo upoštevati tudi vaši domači. Razložite jim, da delo od doma ne pomeni dopusta in da ste v delovnem času dolžni opravljati svoje obveznosti. Več nasvetov, kako tudi delo od doma vnovčiti v svoj prid in ostati produktiven, lahko najdete na tej povezavi.
Otežena komunikacija s sodelavci
Marsikdo med nami je v službi vajen predvsem komunikacije v živo, zato utegnejo biti spremembe, ki jih prinaša delo na daljavo, izjemno stresne. Kar naenkrat sodelavci ne sedijo le nekaj metrov od nas ter so vedno na voljo za pogovor, temveč jih moramo poklicati ali jim napisati sporočilo. Mnogi zaradi družinskih obveznosti morda niso nenehno dosegljivi ...
Delno je problem mogoče rešiti z vsakodnevnimi videokonferencami, s pomočjo katerih se lahko ekipe ob začetku vsakega dneva dogovorijo o pomembnih rečeh in uskladijo glede dela. Za ostalo so tu sodelovalne platforme, kakršna je denimo Slack.
Četudi utegne biti dopisovanje sprva težko, je za zaposlene to tudi odlična priložnost, da izbrusimo svoje komunikacijske veščine, se naučimo kratko in jedrnato poročati o svojem delu in morebitnih težavah, predvsem pa omejiti komunikacijo na bistvene trenutke. Kasneje nam tovrstne veščine lahko pomagajo tudi na delovnem mestu, saj bomo sodelavce okrog sebe manj motili in se z njimi hitreje dogovorili o bistvenih stvareh.
Da bo komunikacija v teh dneh lažja, vam lahko pomagajo številna učinkovita spletna orodja. Za video- ali konferenčne klice na računalniku denimo predlagamo:
Preko mobilnih naprav lahko prav tako uporabljate:
Seveda lahko uporabljate tudi katere koli druge aplikacije, ki omogočajo video klice in ste jih morda bolj vajeni. Bistveno je, da ste solidarni in tistim, ki so morda slabše tehnično podkovani, pomagate pri odpravljanju težav. Tudi ta aktivnost pa na daljavi predstavlja poseben izziv ...
Težje reševanje tehničnih težav
Na delovnem mestu nam v primeru tehničnih težav, denimo pri namestitvi ali uporabi različnih orodij, povezovanju s spletom ali nastavitvah nove strojne opreme na pomoč hitro priskočijo podkovani kolegi, ki problem odpravijo namesto nas. Ko delamo od doma, predvsem v samoizolaciji, pa smo takšne težave pogosto primorani reševati sami.
Seveda je scenarij lahko tudi obraten – zalomi se sodelavcem, mi pa jim ne moremo pomagati tako, da bi preprosto sedli za njihov računalnik in odpravili zagato.
K sreči na trgu obstaja veliko programske opreme, ki omogoča dostop do oddaljenih računalnikov. Za uporabo je potrebujete le program in aktivno spletno povezavo – in že boste lahko upravljali poljuben računalnik ali to omogočili podkovanim kolegom.
Nekaj programskih rešitev za delo od doma:
-
Chrome Remote Desktop (brezplačen)
-
GoToMyPC (plačljiv)
-
ISL Light (plačljiv)
-
LogMeIn (plačljiva in brezplačna različica)
-
RealVNC (plačljiva in brezplačna različica)
-
Windows Remote Desktop Connection (plačljiv)
-
TeamViewer (brezplačna in plačljiva različica)
-
UltraVNC (brezplačen)
-
PCHelpWare (brezplačen)
-
PcAnywhere (plačljiv)
Delo od doma – ovira ali priložnost?
Delo na daljavo, ki je v času globalne krize zaradi epidemije koronavirusa za marsikoga nova realnost, vsekakor prinaša kopico izzivov. Mnogi se na situacijo, ki je privihrala praktično čez noč, niso imeli priložnost niti ustrezno pripraviti. A vsekakor je usklajevanje delovnih aktivnosti prek spleta in telefona tudi priložnost za rast in razvoj celotnega kolektiva. Komunikacijske veščine, poznavanje orodij za delo na daljavo, organizacija in procesi usklajevanja bodo namreč zaposlenim v korist še dolgo po tem, ko bo COVID-19 prenehal sejati strah in se bo življenje vrnilo v ustaljene tirnice.
Vir: Agencija POTI, Mladi podjetnik, Data, Linguee, Delo, Računalniška pomoč
Pripravila: Nina Kren, Optius.com
