Božičnica in 13. plača - poslovna uspešnost ali kaj drugega?

Nekatera podjetje zaposlene konec leta razveselijo tudi z božičnico in/ali 13. plačo. Vse je odvisno od pogodbe, ki jo imate z delodajalcem.

Bliža se december in čas ko začnemo razmišljati o posebnih izplačilih kot so božičnica, 13. plača, izplačilu za delovno in poslovno uspešnost, letni nagradi ipd. Pogosto vse našteto uporabljamo kot sopomenke oz. ne vemo točno o katerem izplačilu govorimo. Vemo pa, da je to izplačilo, ki je predvideno na koncu koledarskega leta, samo enkrat v letu in ni stvar obveznih izplačil v relaciji delodajalec – delavec.

Varčevalni pujsek kot simbol za varčevanje

Komu božičnica ali 13. plača pripada?

Božičnica ali 13. plača pripada vsem zaposlenim katerih delodajalca k izplačilu zavezuje kolektivna pogodba, individualna pogodba ali je delodajalec sam tako opredelil v internem aktu. Izplačilo božičnice oziroma 13. plače  je vezano na merila, ki so vnaprej določena in opredeljujejo kdaj je izplačilo božičnice oziroma kako drugače poimenovanega izplačila, ki ga podjetje izplača enkrat letno, potrebno.

V vsakdanjih pogovorih samo poimenovanje sicer ni pomembno, je pa potrebno nekoliko več pozornosti, ko pride do dejanskih izplačil. Glede na to, katero izmed prej naštetih izplačil je nakazanih delavcu, drugače se bodo obravnavala z vidika dohodnine.

Kakšna je razlika med božičnico in 13. plačo?

Razlike med eno in drugo razen poimenovanja ni in gre v obeh primerih za izplačilo poslovne uspešnosti enkrat letno. Se pa lahko božičnica in 13. plača zamenjujeta z drugimi nagradami. Bistvena razlika med božičnico in 13. plačo ter ostalimi nagradami je predvsem v tem, da sta prvi dve izplačani iz naslova poslovne uspešnosti ostale nagrade pa so lahko izplačane na drugih podlagah in niso nujno vezana na poslovno uspešnost podjetja.

V kolikor se podjetje odloči za izplačilo iz naslova poslovne uspešnosti je le-to izvzeto iz obračuna in plačila akontacije dohodnine. V kolikor se zaposlenim izplača nagrada, bonus itd. se od te obračunajo in plačajo prispevki za socialno varnost in akontacijo dohodnine.

44. člen ZDoh-2 navaja, da se del plače za poslovno uspešnost po zakonu, ki ureja delovna razmerja ne všteva v davčno osnovo do višine povprečne mesečne plače. Vsi zaposleni pri delodajalcu imajo torej pravico do izplačila poslovne uspešnosti enkrat letno; potrebno je poudariti, da ni nujno, da vsi zaposleni prejmejo enak znesek – morajo biti pa merila vnaprej določena. Pravica do izplačila in merila za izplačilo poslovne uspešnosti mora biti določeno v splošnem aktu delodajalca s katerim so delavci vnaprej seznanjeni ali pa mora biti določeno s kolektivno pogodbo.

Torej če povzamemo; ali bo izplačilo predmet akontacije dohodnine ni odvisno od poimenovanja ampak od pogojev, ki jih mora izplačilo izpolnjevati.

  • Podjetje mora pred izplačilom sprejeti interne akte s katerimi določa merila za določanje višine nagrade, z internim aktom pa morajo biti seznanjeni vsi zaposleni.
  • Izplačilo nagrade je lahko samo enkrat v letu. Izplačilo se sicer lahko izvede v več delih, vendar bo samo eno izplačilo izvzeto iz obračuna in plačila dohodnine.
  • Izplačilo ne presega 100% zadnje znane povprečne plače v Sloveniji.

Pripravila: Rebeka Benda, Optius.com
Viri: ZDoh-2, ZDR-1