Beg možganov oz. Brain drain je zanimiv z več vidikov. Pojav je močno povezan s spremembami v gospodarstvu in ima vpliv na razvoj družbe. Običajno pod pojmom "beg možganov" smatramo ljudi, ki na svojem področju predstavljajo neko dodano vrednost ali konkurenčno prednost in so zato zaželeni v podjetjih, saj močno sodelujejo pri njegovem napredku.
Več desetletij nazaj je bil na vprašanje, kam bi se najraje preselil zaradi dela, jasen odgovor. To je bila v veliki večini primerov Amerika, tako imenovana obljubljena dežela. Skozi leta pa se je odstotek ljudi, ki bi se zaradi dela preselil v tujino, močno zmanjšal in se pravzaprav še vedno zmanjšuje.
Graf prikazuje delež ljudi globalno, ki že delajo v tujini ali pa razmišljajo o tem, da bi se v tujino preselili zaradi dela. V zadnjih letih se je delež le teh močno zmanjšal, leta 2014 je bilo več kot 63 % ljudi pripravljenih na delo v tujini, medtem, ko jih je bilo v lanskem letu le teh dobrih 50 %.
Med Slovenci vlada podobno prepričanje, kar je razvidno iz spodnjih dveh grafov. V letu 2018 je bilo 43% Slovencev pripravljeno na delo v tujini, medtem, ko jih je bilo v letu 2020 za 10% manj, torej 33%.
Od leta 2016 je opaziti, da se v Slovenijo priseljuje v večini nižje kvalificirana delovna sila, iz Slovenije pa se odseljuje visoko kvalificirana delovna sila oz. terciarno izobražena. Zato zadnja leta vedno pogosteje govorimo o »begu možganov«.
Vendar zakaj do tega sploh prihaja oz. kaj izobraženim mladim ponuja tujina, česar doma ne dobijo?
Visoko izobražen kader je v tujini po navadi bolj cenjen kot doma, obenem pa mu ponujajo boljše pogoje za življenje. Vendar ne samo pogoje, temveč tudi spodbujanje k napredovanju, nadaljnjemu izobraževanju ter sodelovanju z pomembnimi ljudmi. Veliko mladih se že skozi študentske izmenjave spogleduje in spoznava z delom in načinom življenja v tujini, zato se jih veliko po koncu študija za to tudi odloči.
Ker izobraženi Slovenci v tujini pridobivajo nova znanja in veščine, je Sloveniji v interesu, da bi beg možganov spremenila v kroženje možganov. To pomeni, da bi mlade privabili nazaj v domovino z pridobljenimi novimi znanji in izkušnjami.
Beg možganov danes smatramo kot neko moderno vrsto migracije, pri kateri so začeli migrirati visoko kvalificirani delavci. Ena najpogostejših migracij je migracija znanstvenikov iz manj razvitih v bolj razvite družbe.
