Kaj morate storiti in na kaj vse morate pomisliti, da bi našli delo, ki si ga želite?Odločitev, katero karierno pot izbrati, je za mnoge nedvomno ena najtežjih v življenju, posebej ker se moramo vsaj okvirno usmeriti že zelo zgodaj, ko nam še manjka izkušenj in znanja. Če torej niste med tistimi srečneži, ki si že od osnovne šole želijo v žepu nositi policijsko značko, vihteti kuhalnico v znani restavraciji ali v beli halji pohajati po bolnišničnih hodnikih, se boste najverjetneje na neki točki znašli na razpotju, polnem različnih kariernih usmeritev. Naj gre za vašo prvo pravo zaposlitev ali za nov začetek nekje na sredini poklicne poti - če boste upoštevali spodnjih 5 korakov do sanjske službe, bo odločitev vsaj nekoliko preprostejša.
Prvi korak: Kdo ste in kam želite?
Preden se odločite za poklic, morate seveda pretehtati različne možnosti, a najprej morate »pretehtati« tudi sami sebe. To je prvi in izjemno pomemben korak na karierni poti, ki ga mnogi preskočijo ali pa se mu ne posvetijo dovolj. Seveda ne moremo vedno predvideti, če nam bo določeno delovno mesto všeč - in napake so del procesa odkrivanja prave poti - a z dobro mero refleksije lahko preprečimo marsikatero napačno odločitev.
Vzemite si čas za razmislek.
Pred velikim skokom v karierno raziskovanje, morate zato ugotoviti ne samo, kaj vse vas veseli, temveč tudi, kakšnega delovnega procesa si želite, kakšna osebnost ste, na katerem področju lahko ponudite največ … Tako boste lažje našli delo, ki se ne bo ujemalo zgolj z vašimi interesi, temveč vam bo pisano na kožo z vidika delovnega časa, aktivnosti, kolektiva itd.
Zato se vprašajte:
- V čem ste zares dobri?
- Kaj vas zanima, motivira (posebej med področji, ki izkazujejo potencial)?
- Pri katerih predmetih ste v šolski klopi sedeli prikovani od zanimanja?
- Katere so vaše ključne vrednote?
- Katere mehke veščine že posedujete?
- Katera so vaša tehnična znanja?
- Kakšen tip osebnosti ste?
- Kakšnega življenjskega sloga si želite?
- Kaj pričakujete od službe in kariere?
- Kaj vse vam je pomembno na osebnem nivoju in kako se to odraža v izbiri poklica?
Če si želite še bolj poglobljenega vpogleda v lastne želje, pa tudi sposobnosti, je smiselno, da opravite psihometrično testiranje. Seveda pomaga tudi, če se pogovorite z izkušenimi ljudmi, ki jim zaupate - ti vam lahko z objektivnim in treznim pogledom pomagajo vsaj pri okvirni usmeritvi, utegnejo pa postreči tudi s kako zanimivo idejo, na katero sami ne bi pomislili.
Tudi Zavod za zaposlovanje nudi številne aktivnosti, s pomočjo katerih lahko raziščete sebe in svoje možnosti. Že pogovor z zaposlitvenim svetovalcem vam lahko pošteno razširi obzorja.
Drugi korak: Raziščite možnosti
Če ste v prvem koraku predvsem raziskovali lastne želje in sposobnosti, je sedaj čas, da raziščete trg dela in se izobrazite o različnih možnosti, med drugim denimo o razlikah med zaposlitvijo v javnem in zasebnem sektorju, lastnostih dela v neprofitnih/dobrodelnih organizacijah. Namen tega koraka je raziskati poglavitne značilnosti dela na različnih področjih, saj lahko le na tej osnovi ugotovite, česa si želite in kaj vam najbrž ne bi ugajalo.
Ste naredili domačo nalogo? Gremo naprej. Izberite 10 do 15 poklicev oz. del, ki vas zanimajo in za katere menite, da bi jih lahko uspešno in z veseljem opravljali. Nato za vsakega od teh poklicev navedite:
- Kako lahko postanete ustrezno kvalificirani za opravljanje tega dela?
- Kakšne so zaposlitvene možnosti? Bi lahko dobili službo? Je teh dovolj?
- Kakšni so razpisani pogoji za takšna dela?
- Kakšni so pogoji dela? Kako visoka je plača in kakšen je delovni čas?
- Kakšne so možnosti napredovanja oz. nadaljnjega strokovnega razvoja? Bi v tem poklicu lahko delali dlje časa?
Po informacije se je seveda najbolje odpraviti na splet, a še bolje se je pogovoriti z osebami, ki že opravljajo vam zanimive poklice. A ne ujemite se v past zmotnega prepričanja, da o delu v pravu veste vse, ker je vaš stric odvetnik in včasih malce potarna o tem in onem. Tudi če gre za bližnjega sorodnika ali dobrega prijatelja, se na “intervju” pripravite in osebi na drugi strani postavite čim več podrobnih vprašanj o njenem vsakdanu, prednostih in pomanjkljivostih itd.
Pri takšni vaji se bo najverjetneje zgodilo nekaj zelo zanimivega: Nekatera dela, ki so se vam doslej zdela izjemno zanimiva, vas bodo zaradi novih informacij enostavno prenehala zanimati. Če boste imeli srečo in naredili res dobro raziskavo, bodo na spisku morda ostala le 3 ali 4 delovna mesta.
Vzemite si čas in bodite iskreni. Gre za pomembne odločitve.
Tretji korak: Čas za odločitve
Čas je torej, da določite zmagovalca. Na vrsti je torej ožji izbor, v katerem boste primerjali vse možnosti, ki so še vedno na vašem spisku. Pri tem morate upoštevati tako vse tisto, kar ste se naučili o sebi, kot tudi podatke, ki ste jih pridobili o poklicih.
Pri tem vam bodo pomagala naslednja vprašanja:
- Bi v tem poklicu uživali? Kako bi izgledal vaš povprečni dan?
- Ali ta poklic ustreza vašim željam?
- Imate zanj ustrezne sposobnosti?
- Je takšno delo za vas finančno sprejemljivo in kje bi ga lahko opravljali?
Se še vedno ne morete odločiti med dvema ali celo tremi poklici? Ne skrbite, poznamo metodo, ki vam bo pomagala. Gre za SWOT analizo, a naj vas ime ne prestraši. Bistvo je, da se z njeno pomočjo natančneje posvetite prednostim in slabostim določenih poklicev, obenem pa pretehtate tudi priložnosti in tveganja oz. nevarnosti.
Za vsak poklic torej napišite:
- Prednosti: Katere prednosti bi imeli v tem poklicu? Po katerih sposobnostih, znanjih bi izstopali pred ostalimi kandidati?
- Slabosti: Na katerih področjih bi se morali še dodatno izboljšati? Vam manjkajo kakšne specifične veščine, ki pa so za opravljanje takšnega poklica pomembne?
- Priložnosti: Je to področje dela v fazi rasti? Je priložnosti veliko? Kakšen je dolgoročni potencial?
- Nevarnosti: Bi vaše slabosti lahko ogrozile vaše napredovanje? Kaj bi lahko ogrozilo vaš razvoj na takšnem delovnem mestu?
Morda boste za nekaterimi odgovori zopet morali pobrskati po spletu. Poiščite novice s trga dela, obiščite spletne strani potencialnih delodajalcev ali pa zaposlitvene spletne strani, kot je denimo portal Optius.
LinkedIn se je razvil v družbeno omrežje, ki tako zaposlenim kot iskalcem dela omogoča preprosto povezovanje.
Četrti korak: Čas za izbiro
Če tega še niste storili, je sedaj - sploh če ste že odločeni za glavne kandidate - skrajni čas, da pred dokončno odločitvijo pridobite še nekaj informacij iz prve roke. Razmislite, kako lahko pridete do osebnega pogovora z nekom, ki dela v vaših želenih poklicih ali pa v podjetju ali organizaciji, v kateri bi se tudi sami radi zaposlili.
Koliko stresa je na določenem delovnem mestu, kako zahtevne so delovne naloge, kolikšen je obseg dela - vsega tega na spletnih straneh podjetij ne boste pogosto prebrali. Najbolje je, da se po informacije odpravite na “več naslovov” in si ustvarite celostno sliko. Če osebno ne poznate nikogar, ki bi lahko pomagal, lahko uporabite tudi LinkedIn, ki je odlično orodje za izmenjavo informacij in nasvetov.
In ko imate vse potrebne informacije in se odločite za poklic, ki vam bo prinesel največ zadoščenja, nikar ne pozabite, da kljub vsej resnosti ne gre za odločitev, ki je ne bi mogli preklicati. Seveda so nekatere karierne spremembe zahtevnejše kot druge in odločitev za poklic tvega dobro mero premišljenosti, a na drugi strani tudi predolgo odlašanje in tehtanje nista koristna. Nekatere stvari je preprosto treba preizkusiti, zato se ne bojte skočiti v vodo.
Peti korak: Čas za akcijo
Ko veste, kaj želite, je čas, da pripravite načrt. Načrt ima cilje, tako kratkoročne kot dolgoročne. Dobra strategija vas bo z večjo gotovostjo pripeljala do želenega poklica in dobre službe. A morate ves čas ostati visoko motivirani in se truditi za dosego vsakega posameznega cilja. Čas je, da vzamete pisalo in papir (ali računalnik, seveda).
Da bi uspeli, se ne smete bati neuspeha.
Najprej dolgoročni cilji. To so cilji, ki si jih zastavite za obdobje 3 do 5 let. Primer dolgoročnega cilja je končati ustrezno izobrazbo ali pa pridobiti potrebno strokovno znanje. Da bi ta cilj lažje dosegli, si zastavite še nekaj kratkoročnih ciljev, ki vas bodo po etapah pripeljali do velikega cilja. Ti kratkoročni cilji, lahko jim rečete tudi etapne zmage, naj za dosego ne terjajo več kot 6 mesecev. Primeri takšnih, vmesnih ciljev so npr. dokončanje letnika, strokovni izpit, pripravništvo in podobno.
Karierni načrt je pomemben, saj boste le tako pred očmi ohranili ključne cilje in ne boste skrenili s poti. Poleg tega morate, da bi prišli iz kraja A do kraja B in nato do kraja C in D, morate natančno vedeti, kako do vsake od teh točk.
Pomembno je tudi, da pričakujete ovire na poti in ste nanje pripravljeni. Če boste vnaprej predvideli mogoče težave in raziskali rešitve, boste kos tudi večjim življenjskim polenom pod svojimi nogami.
Ne skrbite, pomoč je vedno na dosegu roke
Navkljub temu, da je korona v zadnjem letu dodobra pretresla trg zaposlovanja, se ne ustrašite. Vedno obstaja toliko priložnosti, kot obstaja preprek. Če boste potrebovali pomoč se lahko obrnete na Optius karierno svetovalnico ali pa na katerega od Centrov za informiranje in poklicno svetovanje (CIPS). CIPS je namenjen brezposelnim, ki potrebujejo informacije ali poglobljeno poklicno svetovanje pri iskanju zaposlitve ali odločanju za dodatno izobraževanje, pa tudi vsem, ki lahko ostanejo brez zaposlitve, da se izognejo prehodu v brezposelnost. Namenjen je tudi mladim, ki trenutno zaradi različnih vzrokov nimajo dostopa do informiranja in poklicnega svetovanja ter mladim na prehodu iz nižje na višjo stopnjo izobraževanja.
Želimo vam vso srečo na novi poti.
