Četrta industrijska revolucija, digitalizacija, novi poklici, za povrh pa še prilagajanje pandemski realnosti in kriznim ukrepom ... Življenje in način dela v mnogih sektorjih se morda še nikoli nista tako naglo spreminjala kot prav v preteklem letu dni. V tovrstnih razmerah pa se pomembno spreminjajo tudi pravila igre na področju kariernega uspeha. Preberite si, s katerimi veščinami se boste trenutno najlažje uveljavili na svojem delovnem mestu ali pa na trgu dela odprli več vrat.
1. Digitalna pismenost
Selitev velikega dela našega vsakdana – tako poklicnega kot zasebnega – na splet je še povečala potrebo po tako imenovanih e-veščinah. Gre za širok spekter znanj in spretnosti, ki se nanašajo na uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) oz. vseh vrst računalnikov, prenosnih naprav, interneta ter programske opreme.
Virtualno usklajevanje s sodelavci ali strankami, izobraževanja prek spleta, grajenje osebne blagovne znamke prek družbenih omrežij, urejanje in obdelava multimedijskih datotek in še številne druge veščine so v času dela od doma za mnoge nujne, po vrnitvi na delovna mesta pa bodo predstavljale še pomembnejšo konkurenčnejšo prednost.
Četudi se vam morda zdi, da ste vešči uporabe računalnika, lahko svoje znanje zagotovo še izpopolnite. V lastno zaposljivost denimo vložite z naprednim tečajem dela z enim od urejevalnikov dokumentov, slik ali celo spletnih strani. Tudi z učenjem osnov programiranja bo vaša vrednost na trgu dela sunkovito narasla.
2. Reševanje kompleksnih problemov
Vznemirljivo je pomisliti, da živimo v času avtonomnih vozil, robotov, ki prepoznavajo naša čustva in mnogih drugih tehnologij, ki so še pred dobrim desetletjem sodile zgolj v znanstveno fantastične filme. A z napredkom in naraščajočo kompleksnostjo sistemov, ki poganjajo naš vsakdan, se rojevajo tudi nove težave.
Prav zato je že sedaj, še bolj pa za prihodnost ključno, da znamo prepoznavati povezave med različnimi vejami industrije ter iskati rešitve za probleme, ki so trenutno šele na obzorju, a lahko že jutri pričnejo negativno vplivati na naše življenje ali delovne procese.
Še pred časom ni nikogar skrbelo, kako bomo polnili električna vozila ali kaj se bo zgodilo, če pri avtonomni vožnji odpove eno od tipal. Danes pa so to vprašanja, s katerimi se morajo inženirji nujno spopasti že danes, če želimo v prihodnosti uživati v napredni in ekološko naravnani mobilnosti.
3. Kritično razmišljanje in kreativnost
Razvoj naprednih tehnologij terja preplet številnih znanj, ki ustvarja vse kompleksnejša nova področja. Tisti, ki se z njimi ukvarjajo, morajo biti zato vešči povezovanja in razumevanja kompleksnih podatkov.
To pomeni, da je informacije, ki so nam na voljo, treba pravilno interpretirati, povezovati med seboj in seveda uporabiti. Le tako je mogoče sprejemati prave strateške odločitve, pa naj gre za razvoj novega produkta ali vprašanja glede prihodnosti podjetja.
Sposobnost razmišljanja izven ustaljenih okvirjev je v pandemskih časih, polnih omejitev, ključna za premagovanje kriz. Mnoga podjetja so se prav na krilih kreativnih idej hitro prilagodila na spremenjene razmere na trgu ter si tako zagotovila nadaljnji obstoj.
A sveže zamisli in pristopi, ki odstopajo od ustaljenih vzorcev, so le del uspeha, saj je bistveno, da jih znamo tudi realizirati. In da lahko svoje ideje s papirja uspešno prenesemo tudi v prakso, mnogokrat potrebujemo tudi – uganili ste – kreativnost.
4. Usklajevanje
Delovni procesi v mnogih podjetjih so se v preteklem letu korenito spremenili. Dela na daljavo je bistveno več, ta trend pa se bo vsaj delno ohranil tudi po krizi, saj prinaša številne prednosti tako za delavce kot tudi za delodajalce. Prvi denimo na ta način prihranijo dragoceni čas, drugi pa stroške za prostore in pisarniško opremo.
A več dela na daljavo pomeni tudi manj pristnih osebnih stikov in več komunikacije na daljavo, kar predvsem za zaposlene, vajene tradicionalnega načina dela, lahko predstavlja izziv. Sposobnost učinkovitega usklajevanja s pomočjo spletnih komunikacijskih orodij je zato ena od osrednjih prednosti nove realnosti.
Pomislite, kako se lahko izboljšate pri organizaciji in vodenju spletnih sestankov ali kako lahko zmanjšate število nepotrebnih klicev oz. e-poštnih sporočil. Vse več podjetij je namreč pripravljenih v svoje vrste sprejeti tudi okrepitve, ki bi delale od doma, zato so dobre komunikacijske sposobnosti ena od najzanesljivejših vozovnic v naslednje kroge zaposlitvenih razgovorov.
5. Upravljanje s človeškimi viri
V vse več industrijah delo človeških rok v veliki meri že nadomeščajo roboti, a ti nikakor ne morejo nadomestiti ljudi pri upravljanju s človeškimi kadri in vodenju ekip. Mehke veščine in vodstvene sposobnosti bodo zato še nekaj časa na spisku najbolj zaželenih.
Izkušeni vodje s posluhom za potrebe, dobro počutje in razvoj zaposlenih, so ključni za rast celotne ekipe, s tem pa za podjetje predstavljajo ločnico med napredkom in obstojem na mestu. Da se tega zaveda vse več podjetnikov, priča tudi dejstvo, da si mnogi na čelu ekip želijo predvsem oseb z občutkom za soljudi in vrhunskimi komunikacijskimi sposobnostmi, ne pa posameznikov, ki imajo zgolj kopico tehničnih znanj in izkušenj na določenem področju.
6. Čustvena inteligenca
Empatija, radovednost, pripravljenost na pomoč in ekipni duh so stalnica na vsakem seznamu veščin, ne glede na okoliščine, stopnjo tehnološkega razvoja ali panogo. A z naraščanjem zavedanja o pomembnosti kakovostnega in spodbudnega delovnega okolja so zaposlovalci postali še pozornejši na osebnost kandidatov.
V zaposlitvenih oglasih lahko pogosto preberemo, da podjetja iščejo posameznike, ki se bodo lahko zlili z njihovo kulturo in hitro vključili v kolektiv. Prav tako so posebej v času, ko se mnogi zaposleni spopadajo z izzivi, kot je denimo usklajevanje dela z varstvom otrok, nujne potrpežljivost, pozitivna naravnanost in prilagodljivost.
7. Dobra presoja
Informacijska doba v naša življenja prinaša neslutene količine podatkov, tako dragocenih kot tudi lažnih novic in nepotrebnega balasta. In ko je vsega preveč, je pogosto težko uzreti ter se osredotočiti na samo bistvo ...
Prav zato delodajalci na svoji strani potrebujejo posameznike, ki znajo v množici impulzov ločiti zrno od plev, smiselno urediti in interpretirati najuporabnejše informacije ter na njihovi podlagi sprejemati smiselne strateške odločitve.
Lep primer je spletna analitika, ki ponuja goro podatkov o interakciji uporabnikov s spletnimi mesti. Toda vsi ti izsledki podjetju ne bodo v pomoč, če zaposleni ne bodo pravilno izbrali in analizirali tistih, ki so zanje najpomembnejši.
8. Storitvena naravnanost in samoiniciativnost
V vse neizprosnejši konkurenci so mnogokrat prav podrobnosti tiste, ki zares prepričajo. In tu do izraza prideta zagnanost in želja po zagotavljanju dodane vrednosti. Delodajalci zato vse bolj stavijo na zaposlene, ki znajo prepoznati dodatne potrebe naročnika ali možnosti za izboljšanje delovnega procesa.
To so posamezniki, ki v svoje delo vložijo še nekaj odstotkov več, ki se trudijo razbrati naslednji korak stranke in že vnaprej poiskati rešitve ... Obenem sami opazijo, kaj je treba postoriti ali katera znanja jim še manjkajo ter se samoiniciativno lotijo dela oz. nadgrajevanja svojih znanj.
9. Pogajanje
Pandemska realnost je prizadela mnogo sektorjev, ki si še nekaj časa ne bodo popolnoma opomogli, zato je usoda številnih podjetij na kocki. V takšnem ozračju so pritiski bistveno večji, temu primerno pa je pogosteje zahtevnejša tudi komunikacija z naročniki, poslovnimi partnerji, lastniki podjetij in drugimi odločevalci.
Posamezniki, ki so vešči sklepanja ugodnih kompromisov in znajo tudi v kriznih situacijah ohraniti mirno kri ter prepričljivo predstaviti svoje argumente, zato predstavljajo dragocen doprinos k uspehu projektov ali celo stabilnosti samega podjetja.
10. Fleksibilnost
Izraz kognitivna fleksibilnost označuje zmožnost posameznika, da svoje vedenje in delovanje prilagaja različnim situacijam, prehaja med različnimi nalogami in se uspešno spoprijema s spremembami in izzivi. Kognitivno fleksibilen posameznik se zaveda, da je na stvari in dogodke moč gledati z več zornih kotov, zna poiskati nove rešitve za pravkar nastale težave, obenem pa je razumevajoč in vešč samoopazovanja.
Takšne osebe se zato lažje spopadajo z izzivi in uspešneje opravljajo več različnih nalog hkrati, obenem pa so sposobne učinkovite komunikacije z najrazličnejšimi tipi ljudi. Mnogi sicer nagle spremembe, multitasking in srečevanje z najrazličnejšimi osebnostmi doživljajo kot stres, a študije kažejo, da se je kognitivne fleksibilnosti moč priučiti. Kako?
Strokovnjaki predlagajo, da se odpovemo ustaljenim rutinam in raje izberemo nove izzive, doživetja ali izkušnje. Se v službo ali na sprehod vedno odpravite po isti poti? Poskusite z alternativami! Prav tako si lahko v mnogih vsakdanjih situacijah zadate različne izzive, denimo da boste namesto slovenskega prevoda knjige raje prebrali angleški izvirnik in tako vadili razumevanje angleščine.
Kognitivno fleksibilnost lahko razvijate tudi tako, da se z vsakdanjimi težavami poskusite soočiti na svež, nenavaden način, svoja znanja in sposobnosti pa prenesete na čim več področij. Vam gre načrtovanje zabav dobro od rok? Razmislite, kako se lotite organizacije srečanj na terasi, ter kako lahko svoje veščine uspešno uporabite tudi pri planiranju delovnega procesa ali prirejanja službenih dogodkov.
