V času koronakrize so tudi mnoga podjetja, ki načeloma ne omogočajo dela na daljavo, svojim zaposlenim odredila, da svoje obveznosti opravljajo od doma. Za delodajalce to predstavlja poseben organizacijski izziv, ki vključuje tudi evidenco delovnega časa. Kako sploh beležiti opravljene ure, ko delavca ni v službo in kaj nam v trenutni situaciji nalaga zakon?
Zakonodaja v izrednih razmerah dopušča izjeme
Organizacija opravljanja delovnih obveznosti na drugem kraju (na primer delo od doma) bi v normalnih okoliščinah zahtevala spremembo ali ponovno sklenitev pogodbe o zaposlitvi. Toda zakon je v primeru izrednih okoliščin prizanesljivejši, saj delo na daljavo omogoča vsakomur, ki se tako dogovori s svojim delodajalcem. V obdobju, v katerem veljajo določene izredne okoliščine, je delo od doma tako mogoče organizirati tudi brez popravkov zaposlitvene dokumentacije.
A pravila vseeno velevajo, da delodajalci zagotovijo vsa potrebna sredstva in delovni material, ki ga zaposleni potrebuje za delo na daljavo, prav tako pa morajo delavcu omogočiti, da nemoteno opravljajo svoje delo.
Dolžnosti delodajalca v primeru dela od doma
Obveznosti delodajalca so torej aktualna tema tudi, ko govorimo o delu na daljavo. V primeru, da podjetje svojim zaposlenim odredi delo od doma, mora namreč opredeliti:
- Način, na katerega bo spremljal učinkovitost delavca oz. na katerega bo delavec lahko poročal o opravljenem delu glede na dodeljene naloge.
- Način beleženja delovnega časa (registracija in evidenca).
- Ustrezno plačilo za delo, opravljeno na daljavo.
Zakon o evidencah o opravljenem delu ne določa izjem za delo od doma
Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti ne določa nikakršnih posebnih izjem glede spremljanja delovnih ur v izjemnih okoliščinah. Če delavec opravlja delo na daljavo, mu je delodajalec zato dolžan omogočiti, da vodi dnevno evidenco, v katero vključi:
- število opravljenih ur,
- skupno število opravljenih ur s polnim in skrajšanim delovnim časom (z oznako, kdaj gre za polni delovni čas in kdaj za delovni čas, krajši od polnega) in
- število ur, opravljenih v času nadurnega dela.
Delavec, ki opravlja delo na domu, mora torej voditi dnevno evidenco delovnega časa ter jo posredovati delodajalcu. Seveda pa je mogoč tudi poenostavljen dogovor, ki predvideva, da zaposleni vsak dan dela 8 ur (polni delovni čas). Tako delavec zaposlenemu sporoča le spremembe v primerih, ko opravi manj ali več kot 8 ur.
Beleženje ur je obvezna sestavina dela na daljavo
Posebej v trenutnem obdobju, ko celotni kolektivi svoje naloge opravljajo od doma, je natančna evidenca delovnega časa ena od ključnih komponent dobre organizacije. Zagotavlja namreč pregled nad delom posameznikov, s pomočjo katerega lahko denimo nadrejeni hitro določi, kateri člani ekipe so morda preobremenjeni in kateri morda v teh dneh nimajo dovolj zadolžitev. Tako lahko pravočasno reorganizira delovne procese in poskrbi za učinkovitejše delovanje podjetja.
Za evidenco delovnih ur sicer obstaja mnogo različnih načinov, od preprostih rešitev s pomočjo tabel do uporabe tehnološko naprednejših orodij, ki ponujajo še kopico naprednih funkcij za organizacijo delovnih procesov ali izračun stroškov. Katero opcijo izberete, je odvisno od številčnosti kolektiva, narave vašega posla in mnogih drugih faktorjev. Bistveno je le, da ure čim vestneje beležite ter tako ne ugodite le zakonu, temveč skrbite tudi za red v lastnem podjetju.
Pripravila: Mojca Tomšič, Optius.com
Vir: https://www.spica.si/evidenca-delovnega-casa-vodic
Vir slike: Freepik.com