Kakšno pomoč novi interventni zakon prinaša delodajalcem za zaposlene, ki jim ne morejo zagotavljat dela?
Z namenom ohranitve delovnih mest zaradi posledic epidemije COVID-19 novi zakon ureja povračilo nadomestila plače zaposlenim pri delodajalcih, ki jim začasno ne morejo zagotavljati dela zaradi posledic epidemije COVID-19 (začasno čakanje na delo).
Časovna omejitev
Delodajalec lahko napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo od 1. aprila do najdlje 31. maja 2020. Če do 15. maja 2020 epidemija COVID-19 ne bo preklicana, se roki izteka ukrepov, ki so določeni na 31. maj 2020, podaljšajo za 30 dni.
Kateri delodajalci so upravičeni?
Do pomoči so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20% glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 20% rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019.
V primeru, da ta pogoj pomoči ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bo dosežen, bo moral upravičenec naknadno vrniti celotno pomoč.
Pravice in obveznosti delavcev
- Delavec, ki je napoten na začasno čakanje na delo in delodajalec zanj prejema povračilo izplačanega nadomestila plače, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja
- Delavec ima v času začasnega čakanja na delo obveznost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem zaporednih dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti Zavod za zaposlovanje.
- Če je bila plača delavca znižana zaradi določitve krajšega polnega delovnega časa pri delodajalcu, se za določitev osnove za nadomestilo plače za čas začasnega čakanja na delo upošteva plača ali osnova za nadomestilo plače iz zadnjih treh mesecev pred določitvijo krajšega polnega delovnega časa.
- Če delavec v dogovoru z delodajalcem v času začasnega čakanja na delo izrabi pravico do letnega dopusta, ima za čas izrabe letnega dopusta pravico do nadomestila plače v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.
- Delodajalec delavca pisno napoti na začasno čakanje kjer določi čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače.
Višina nadomestila plače – za delavca
Delavec ima v času začasnega čakanja na delo in v času, ko zaradi višje sile ne opravlja dela, pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.
Nadomestilo plače, določeno v skladu s prejšnjim odstavkom, ne sme biti nižje od minimalne plače in ne višje od povprečne plače v Republiki Sloveniji.
Višina povračila izplačanega nadomestila za plače - za delodajalca
Izplačano nadomestilo plače se s strani Republike Slovenije povrne v višini izplačanega nadomestila, zmanjšanega za prispevke zavarovanca.
Kakšen je postopek in in način uveljavljanja povračila nadomestila plače
Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 31. maja 2020.
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje odloči o vlogi v roku osem dni s sklepom.
Povračilo nadomestila plače se delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer 10. dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače po tem zakonu.
Delodajalcu pripada povračilo nadomestila plače za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi delavec na ta dan dejansko delal.
Obveznosti delodajalca
- V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače mora delodajalec delavcem izplačevati neto nadomestila plače.
- V tem obdobju delodajalec ne sme odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.
- Če delodajalec delavca pozove, da se vrne na delo o tem predhodno obvesti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.
- Če delodajalec ravna v nasprotju z zgornjimi tremi navedbami, mora prejeta sredstva v celoti vrniti v trikratni višini.
Kakšna pa je pomoč države za zaposlene, ki delajo?
Za delavce, ki delajo, so delodajalci oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v mesecu aprilu in maju 2020. Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v tem času v celoti plačuje Republika Slovenija.
Delodajalci iz prejšnjega odstavka vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnik minimalne plače, izplačajo mesečni krizni dodatek v višini 200 evrov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.
Za podrobnejše in popolne informacije si preberite Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, najdete ga na povezavi:
https://www.gov.si/assets/vlada/Seja-vlade-SZJ/2020/03-2020/tc_1.pdf
Priporočamo, da skrbno spremljate spremembe v zakonodaji, saj je možno, da se bo vsebina spreminjala in prilagajala tekoči pandemijsko-gospodarski situaciji.
Povzela: Mojca Tomšič, Optius.com, pripravljeno 30. 3. 2020.