Da je koronakriza v mnogih sektorjih dodobra premešala kadrovske štrene in mnoge zaposlene soočila s povsem novimi realnostmi dela, ni več sveža novica. Tudi na zaposlitvenem portalu Optius.com smo že v času karantene precej pisali o nenadnem razmahu dela od doma in spremembah, ki jih slednje prinaša. A sedaj, ko so se pisarne marsikje spet napolnile, smo se pri Optiusu pričeli spraševati, kaj se je zgodilo s praksami, ki so jih delodajalci vpeljali v času prvega vala novega koronavirusa. Katere navade so ostale, kaj je v primerjavi z obdobjem pred korono drugače? Odgovore smo poiskali pri dveh prodornih slovenskih podjetjih ...
Bo delo od doma nova stalnica?
Že ko smo se bili sredi marca nenadoma primorani iz službene pisarne preseliti v kuhinje, spalnice ali dnevne sobe svojih domovanj, nas je zanimalo, kako bo začasno delo od doma vplivalo na prihodnost zaposlovanja. Priča smo bili namreč situaciji, v kateri so tudi mnogi delodajalci, ki prej o takšnem načinu dela niso niti razmišljali, preprosto morali prilagoditi svoje delovne procese, da bi zaposlenim omogočili varno delo na daljavo. Brez dvoma so mnogi ob tem spoznali, da slednje prinaša tudi številne prednosti.
Samo pomislimo na nižje stroške prevoza zaposlenih na delo, odsotnost potrebe po večjih in dražjih poslovnih prostorih in širši bazen potencialnih kandidatov za prosta delovna mesta, ki jim razdalja naenkrat ni več ovira. Fleksibilnost, ki jo prinaša tovrstna, za mnoge popolnoma nova oblika dela, je nedvomno lahko ena od pozitivnih posledic krize, s katero se soočamo.
Naša ekipa je v stalnem stiku z mnogimi delodajalci, tako da smo lahko že zelo kmalu po uvedbi karantene izvedeli, da se večina zaposlenih v številnih podjetjih na delo od doma odzivajo pozitivno. Zato je bilo naše zanimanje, kako so kadrovske službe in vodstveni oddelki tovrstne odzive prevedli v prakso, še toliko večje. O tem, katere spremembe so se po krizi obdržale in kako je slednja dolgoročno zaznamovala poslovanje, smo se nekaj mesecev po ponovni vpeljavi pisarniškega dela pogovarjali z Leno Gregorčič, PR managerko v podjetju Agiledrop, ter Markom Pleškom, direktorjem podjetja Cosylab.
Delo od doma poznali že prej
Oba sogovornika sta poudarila, da so v njunih podjetjih delo od doma sicer poznali že prej, a seveda nikakor ne na tako obsežni ravni. Po besedah Gregorčičeve je na področju programiranja, na katerem deluje tudi Agiledrop, delo na daljavo že dolgo pogosta praksa, ob čemer dodaja, da je spletna komunikacija pri njih stalnica. Njihove pisarne se namreč nahajajo v Ljubljani, Mariboru, Celju in Novem mestu, kar pomeni, da so videoklici in dopisovanje prek orodij za službeno komunikacijo del vsakdana. Toda Gregorčičeva obenem priznava, da kljub vsemu do pričetka krize niso nikoli izkusili situacije, v kateri bi več kot 60-glava ekipa sodelovala izključno na daljavo.
Podobne izkušnje opisuje tudi Pleško, čigar podjetje posluje s strankami na vseh kontinentih, zaradi česar so zaposleni že dodobra vajeni videokonferenc. Ob tem sicer prizna, da so tehnologijo za komunikacijo na daljavo prej večinoma uporabljali za prodajne pogovore in usklajevanje že tekočih projektov, medtem ko jih je novi koronavirus prisilil, da na ta način pričeli voditi tudi zahtevnejše, bolj zapletene pogovore. Pleško še dodaja, da so pred koronakrizo obstajale tudi stranke, ki nikakor niso pristajale na videoklice, sedaj pa si z veseljem prihranijo pot in v stik z njimi stopijo prek spleta.
V obeh podjetjih so torej delo na daljavo poznali, še preden je pandemija novega koronavirusa zaposlene pregnala v domače pisarne. Toda kako je povečana količina tovrstnega dela spremenila razmere in kadrovske politike v omenjenih kolektivih?
Z Anketo do sprememb
Gregorčičeva poudarja, da so, podobno kot v drugih tovrstnih podjetjih, na višku krize uvedli številne virtualne aktivnosti, ki so zaposlenim pomagale ohraniti vezi znotraj ekip.
Ko so se člani ekipe maja pričeli počasi spet vračati v pisarne, so v podjetju izvedli anketo o povratku. Odgovori zaposlenih so razkrili, da se ti sicer veselijo ponovnega prihoda na delo in srečanja s sodelavci, a je med njimi ogromno takšnih, ki jim delo od doma celo bolje ustreza. Kot glavna razloga so tovrstni uslužbenci navedli prihranek na času, ker se jim ni treba voziti v službo, ter višjo raven produktivnosti. Po besedah Gregorčičeve bi bilo nepošteno, če se podjetje na takšne težnje ne bi odzvalo z jasnimi spremembami.
In prav zato lahko tisti zaposleni, ki so pri delu popolnoma samostojni in si tega želijo, sedaj delajo izključno od doma. V takšni odločitvi pri Agiledropu ne vidijo le prednosti za člane ekipe, ki jim delo na daljavo ustreza, pač pa se zavedajo tudi prednosti za podjetje. Kot delodajalec so namreč sedaj zanimivejši za potencialne okrepitve iz predelov Slovenije, ki se ne nahajajo v bližini katere od njihovih pisarn, denimo iz Primorske.
Kot še dodaja Gregorčičeva, so ugotovili tudi, da bi številni zaposleni najraje kombinirali delo v pisarni in delo od doma. Prav zato so dopolnili pravilo, v skladu s katerim lahko zaposleni, ki si dela na daljavo želijo le občasno, do petkrat mesečno brez dodatnih pojasnil delajo od doma, pred korona situacijo je bilo to načeloma omejeno na 2 dneva v mesecu. Večina uslužbencev se tako za domačo pisarno odloči enkrat tedensko, najpogosteje v ponedeljek ali petek, s čimer si malce podaljšajo vikend.
Videoklic v podjetju Agiledrop. Foto: Agiledrop
Manj ljudi v pisarnah in več virtualnega druženja
Tudi Pleško poudarja, da je največja sprememba, ki se je obdržala po koronakrizi, prav drugačna politika glede dela od doma. Če so v podjetju to možnost prej dopuščali, so slednjo sedaj jasneje definirali tudi v pogodbi o zaposlitvi in interna pravila uskladili s predpisi.
Tudi pri Cosylabu so namreč prek odzivov zaposlenih ugotovili, da mnogim delo od doma ugaja bolj od prihoda v pisarno. Glede na situacijo so v podjetju vpeljali pravilo, da so poslovni prostori lahko največ polovično zasedeni. Trenutno želijo ugotoviti, če jim tovrstna politika lahko koristi tudi dolgoročno, saj bi tako lahko rasli, brez da bi se bili primorani seliti v večje pisarne.
Pleško pozitivne spremembe vidi tudi v tem, da so zaposleni še bolj vešči komunikacije na daljavo. Ker so nanjo med krizo navadili tudi stranke, pričakuje, da bodo člani njegove ekipe sedaj nekoliko manj na terenu. Po njegovih besedah sicer veliko poslovnih partnerjev komaj čaka na ponovno srečanje, a je ogromno tudi takšnih, ki so veseli, da se lahko tudi o resnejših zadevah pogovorijo kar prek spleta.
V Cosylabu stavijo tudi na nadaljevanje tradicije virtualnih kav in čajev. Direktor pravi, da slednje resda niso več tako pogoste, a se je praksa v okrnjeni obliki ohranila predvsem v ekipah, ki tudi sedaj veliko delajo na daljavo, denimo med prodajniki. Priznava sicer, da je bilo tovrstnih srečanj poleti manj, a z zanimanjem zre v prihodnost in se sprašuje, kako se bo trend razvil po koncu dopustniške sezone.
Brez izzivov ne bo šlo ...
Tudi pozitivne spremembe pa lahko prinesejo kopico novih izzivov. Kako denimo delavec od doma beleži čas, porabljen za delo? Kakšne potencialne težave lahko na dolgi rok prinesejo spremembe delovne dinamike, kako kljub izzivom ostati dober vodja itd.? Na mnogo tovrstnih vprašanj smo že odgovorili v rubriki HR nasveti, vsekakor pa bomo nove zaposlitvene in kadrovske trende budno spremljali še naprej ter v njih poročali tudi v naslednjih prispevkih.