Zaradi demografskih sprememb, neskladja na trgu dela med ponudno in povpraševanjem, trenutno nizko brezposelnostjo in nekaterih slabše plačanih delovnih mest z nizko dodatno vrednostjo in slabših delovnih pogojev, zaradi česar ni mogoče dobiti/privabiti domačih delavcev, se mnogi delodajalci tudi v Sloveniji, ozirajo po zaposlovanju tuje delovne sile iz tretjih držav.
Podatki kažejo, da ima že več kot 80 % delodajalcev v Sloveniji, težave s privabljanjem novih sodelavcev, kar posledično pomeni, da je bilo v prvih devetih mesecih letošnjega leta izdanih že več kot 35.000 delovnih dovoljenj.
Zakon o tujcih med tretje države uvršča države npr. Bosno in Hercegovino, Srbijo, Albanijo, Kosovo. Državljani tretjih držav za prebivanje in delo v Sloveniji potrebujejo veljavno enotno dovoljenje za prebivanje in delo, v kolikor
- izpolnjuje naslednje pogoje (veljavna potna listina, ustrezno zdravstveno dovoljenje, zadostna sredstva za preživljanje),
- pristojni organ po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, poda soglasje k izdaji enotnega dovoljenja, in
- ne obstajajo razlogi za zavrnitev izdaje dovoljenja.
Komu je ta storitev namenjena?
Podjetjem v Sloveniji za tiste dejavnosti, kjer zaposlitev domačega delavca ni mogoča zaradi pomankanja določenega kadra (deficitarni poklici).
V postopku izdaje enotnega dovoljenja za namen zaposlitve Zavod za zaposlovanje na zahtevo upravne enote poda soglasje k enotnemu dovoljenju, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
- da v evidenci brezposelnih oseb ni ustrezne brezposelne osebe;
- da je delodajalec ustrezno registriran ali vpisan v registru kmetijskih gospodarstev oziroma v poslovnem registru za opravljanje dejavnosti, v okviru katere bo tujec opravljal delo;
- da delodajalec ni v postopku likvidacije ali stečaja;
Da delodajalec aktivno posluje, kar pomeni:
- da je pri delodajalcu najmanj šest mesecev pred vložitvijo vloge že zaposlena in vključena v obvezna socialna zavarovanja najmanj ena oseba, zaposlena za poln delovni čas, ali
- da je delodajalec kot posameznik, registriran za opravljanje dejavnosti oziroma vpisan v register kmetijskih gospodarstev, najmanj šest mesecev pred vložitvijo vloge vključen v obvezna socialna zavarovanja ali
- da je imel delodajalec v vsakem od zadnjih šestih mesecev pred vložitvijo vloge prilive iz naslova opravljanja dejavnosti najmanj v višini 10.000 eurov na transakcijski račun, odprt v Republiki Sloveniji;
- da je delodajalec za dohodke iz delovnega razmerja za zadnjih šest mesecev pred mesecem vložitve vloge ali za čas poslovanja, če je ta krajši od šestih mesecev, predlagal obračune davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja oziroma plačilne liste, če je zaposloval delavce, in na dan vložitve vloge nima neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti;
- da ni izkoriščena kvota;
- da tujec izpolnjuje pogoje, ki jih zahteva delodajalec;
- da je priložena s strani delodajalca podpisana pogodba o zaposlitvi, v skladu z določbami tega zakona.
Izjeme
V kolikor delodajalec namerava zaposliti tujca z vsaj zaključeno visokošolsko izobrazbo, se pogoj aktivnega poslovanja (4. odstavek 1. točke 17. člena ZZSDT) ne preverja. Upošteva se tudi izobrazba, pridobljena v drugih državah (tudi izven EU), v kolikor je izobrazbena listina primerno overjena v skladu s pravili o mednarodnih overitvah.
Prednosti in slabosti zaposlovanja tujih državljanov?
Delovno dovoljenje se izda z veljavnostjo za obdobje 3 let. Prvo leto je delavec lahko zaposlen le pri delodajalcu, ki je pridobil delovno dovoljenje – po preteku prvega leta pa ima prost dostop na trg dela. Dovoljenje izdano po Sporazumu se šteje kot soglasje za izdajo enotnega dovoljenja za prebivanje in delo.
Mnogi delodajalci vidijo v tem tudi slabosti, saj mnogim tujim delavcem v tem primeru Slovenija predstavlja kot le tranzitna država za vstop za delo v druge države EU.
Kakšen je postopek zaposlovanja tuje delovne sile?
Se izvaja na podlagi Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT, Uradni list RS, št. 1/18, 31/18). Vloga se odda na upravni enoti, Zavod za zaposlovanje pa poda soglasje k izdaji enotnega dovoljenja.
Zavod izdaja delovna dovoljenja, v naslednjih primerih: za sezonska dela v kmetijstvu do 90 dni, zaposlovanje delavcev iz Bosne in Hercegovine ter Srbije na podlagi Sporazuma med državami.
Vloga za enotno dovoljenje se odda na UE ali diplomatsko konzularnem predstavništvu v matični državi, Zavod RS za zaposlovanje pa na zahtevo UE preverja pogoje za izdajo soglasja po ZZSDT in odloča o soglasju k enotnemu dovoljenju.
Prijava prostega delovnega mesta ni obvezna v postopku izdaje enotnega dovoljenja, vlagatelj pa lahko pred vložitvijo vloge preveri stanje na trgu dela in v roku 5 dni pridobi obvestilo o ustreznih kandidatih.
Soglasje k enotnemu dovoljenju na Zavodu izdajo za:
- zaposlitev, samozaposlitev ali delo,
- zaposlitev, podaljšanje zaposlitve, pisno odobritev zaradi zamenjave delovnega mesta pri istem delodajalcu, zamenjave delodajalca ali zaradi zaposlitve pri dveh ali več delodajalcih,
- modro karto EU,
- napotene delavce,
- usposabljanje ali izpopolnjevanje tujcev,
- individualne storitve tujcev,
- delo zastopnika, ki je daljše od 90 dni v posameznem koledarskem letu, ali
- sezonsko delo v kmetijstvu, ki je daljše od 90 dni.
Zaposlovanje tuje delovne sile iz Bosne in Hercegovine
Od 1. 3. 2013 se zaposlovanje državljanov BiH izvaja na podlagi Sporazuma (Uradni list RS, št. 92/12, 29/17). Zaposlovanje državljanov BiH je možno le s predhodnim sodelovanjem službe za zaposlovanje v BiH. Pogoji za zaposlovanje delavcev po Sporazumu so: predhodna prijava pri pristojnih službah za zaposlovanje v BiH in starost več kot 18 let ter: da v Sloveniji ni ustreznih domačih kandidatov za delovno mesto in, da delodajalec izpolnjuje pogoje po 17. členu ZZSDT.
Zaposlovanje tuje delovne sile iz Bosne iz Srbije
Od 1. 9. 2019 se zaposlovanje državljanov Srbije izvaja na podlagi Sporazuma (Uradni list RS, št. 38/19).
Zaposlovanje državljanov Srbije je možno le s predhodnim sodelovanjem službe za zaposlovanje v Srbiji, ki na vloge izbere ustrezne oz. potrdi predlagane kandidate in jih posreduje delodajalcu za dokončni izbor. Pogoji za zaposlovanje delavcev po Sporazumu so: predhodna prijava pri pristojnih službah za zaposlovanje v Srbiji in starost več kot 18 let ter, da v Sloveniji ni ustreznih domačih kandidatov za delovno mesto in, da delodajalec izpolnjuje pogoje po 17. členu ZZSDT.
Kdo lahko zaposli tujega državljana?
Vsakdo kdor ima podjetje ali pa je samostojni podjetnik. Potrebno je pridobiti delovno dovoljenje ali pa soglasje k zaposlitvi s strani Zavoda RS za zaposlovanje. Izdajo delovnega dovoljenja ali soglasja pa opredeljuje Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT).
Kakšna je okvirna cena storitve?
Odvisno od delovnega mesta pri delodajalcu/zaposlovalcu, strokovnih znanj in kompetenc, ki so za to delovno mesto zahtevana.
Kako je z zaposlovanjem tuje delovne sile, npr. iz Filipinov?
Na posvetu na temo zaposlovanja tujcev pri GZS, oktobra 2022 smo lahko slišali, da glede zaposlovanja tujcev iz Filipinov trenutno v Sloveniji v tem zvezi ni načrtov, saj so »bazeni« kadrov v bližnji regiji (npr. BiH, Srbija) še vedno dovolj zanimivi in veliki, glede na poklicne profile in bližje zaradi jezika samega kot tudi kulture.
Vas zanima zaposlovanje tujcev? Pišite nam na info@optius.com.