Zaposlitveni razgovor ni le izmenjava informacij med delodajalcem in iskalcem zaposlitve ampak strokovno voden proces izbire, pri katerem vodstvo selektivno izbira najboljši kader za razpisano delovno mesto. Če ste dobili povabilo na razgovor je delodajalec že uspel v vas prepoznati potencialnega kandidata. Do zaposlitve vas loči le še korak in zaposlitveni razgovor bo za vas zadnja priložnost, da se izkažete in prepričate sogovornika..
POMEMBNO JE PREPOZNATI IN IZPOSTAVITI LASTNE KOMPETENCE
Vsak, ki kandidira na določeno delovno mesto bi se moral vprašati: Kaj bi podjetje pridobilo če me zaposli? Kakšna je moja dodana vrednost? Na videz preprosto vprašanje pa pomeni dobro poznavanje lastnih kompetenc, vrlin in osebnostnih lastnosti, ki jih mora posameznik predstaviti in argumentirati delodajalcu. Svetujem, ne le naštevanje kompetenc, ampak tudi podkrepitev s konkretnimi primeri. Bodoči delodajalec si želi slišati vaše dejanske podvige in dosežke. Kaj konkretno ste dosegli? Kako ste vaša znanja izkazali v praksi. Predvsem mladi iskalci imajo pri tem težave, saj mogoče še niso bili v delovnem razmerju in so v zadregi kaj bi izpostavili. Prepričana sem, da ima vsak določene prednosti, ki jih lahko prepozna in niti ni nujno, da si jih pridobi v času delovnega razmerja. Veliko mladih se ukvarja s prostovoljnim delom, se neformalno izobražuje, obiskuje različne interesne dejavnosti. Taki naj izpostavijo tiste kompetence v katerih se začutijo da so dobri, nadpovprečni, da bodo z njimi nadgradili in izboljšali dejavnost in uspeh bodočega podjetja.
Delodajalci se pri selekciji kadrov pritožujejo, da so kandidati ozko usmerjeni in nimajo širše slike o celotnem poslovanju. Zanimajo se le za vsebino konkretnega delovnega mesta. Predvsem pogrešajo samoiniciativnost in usmerjenostv konkretne rezultate pri delu. Iskalcem svetujem, da pokažete zanimanje za celotno podjetje ne le za razpisano delovno mesto. S tem izkažete širši interes zanimanja. Pred razgovorom zberite čim več informacij o podjetju. Pozanimate se lahko od zaposlenih v podjetju, poiščite v časopisih, na spletu. Le temeljito poznavanje politike in organizacije dela vam omogoča strokovno znanje o trenutnih trendih v podjetju, o položaju in usmeritvah organizacije v prihodnosti.
NE HITIMO Z VPRAŠANJI O LASTNIH BONITETAH
Stroka s področja kadrovskega managementa svetuje, da sami ne načenjamo vprašanja glede plačila, dopusta in ostalih bonitet, ki jih podjetje nudi. Nikakor pa to ne sprašujmo na začetku razgovora. Delodajalec običajno v zadnjem krogu razgovorov sam načne to temo. V nasprotnem primeru, dajemo vedeti, da nas prvenstveno zanimajo ponujene bonitete, ne pa sam proces in vsebina dela. V primeru, da se niti ob koncu razgovora delodajalec ne dotakne te teme, je smiselno vprašanje izpostaviti in si določiti ustrezno vrednost. Pri tem je prav, da smo čim bolj realni in pošteni, saj si je delodajalec že med pogovorom ob opisu naših kompetenc o nas ustvaril določeno vrednost.
Pri izboru top kadrov se moramo delodajalci zavedati, da najboljši kader ne bo delal za »povprečno« plačilo. Kadroviki, ki bodo pri kandidatu prepoznali visoko izraženo dodatno vrednost, bodo naredili vse, da ga bodo privabili v podjetje, saj vedo kako težko je pridobiti in zadržati najboljše talente. Vprašanje glede plačila je pri takih kandidatih neumestno.
VSE POMEMBNEJŠI POSTAJAJO NEMATERILANI VIDIKI NAGRAJEVANJA
Praksa na področju zaposlovanja kaže, da sama višina plače za nekatere kandidate ni relevantnega pomena. Nekateri cenijo več dni dopusta, možnost soudeležb pri dobičku, večjo fleksibilnost, možnost izobraževanja, opolnomočenje. Naloga vodstva je poiskati ustrezno rešitev za obojestransko zadovoljstvo. Top kandidati se zavedajo svoje vrednosti in če jih resnično želite imeti v svojih vrstah jih morate z različnimi motivatorji prepričati, da si bodo ravno v vašem podjetju želeli soustvarjati nov začetek uspešne zgodbe.
POLEG IQ VSE BOLJ POMEMBEN TUDI EQ
Ustrezna izobrazba in visoka strokovnost kandidata sta predpogoj za uspešno delo. Izkušeni kadroviki in zaposlovalci pa se zavedajo tudi, da ima danes vse večjo težo visoka čustvena inteligenca (EQ) zaposlenega. Značajskih in osebnostih lastnosti se ne moremo priučiti, so enostavno del nas, vendar pa zelo pomemben dejavnik v poslovnih odnosih. Danes, ko so v hitro spreminjajoči se družbi, pomembne hitre in ustrezne reakcije, se vodstvo ne odloča več le na podlagi inteligenčnih testov. Zanimajo jih reakcije kandidat, njegovi čustveni odzivi v odnosu do sodelavcev in nadrejenih saj so le ti izredno važni za ugodno delovno klimo. Če je nekdo npr. strokovnjak na nekem področju in če bo njegovo vedenje čustveno nestabilno in nepričakovano, od njega ne gre pričakovati visoko kvalitetnega dela. Večja čustvena inteligentnost je posebej pričakovana pri poklicih, kjer je treba veliko delati s strankami.
ČE POVEM SVOJE SLABOSTI TVEGAM ZAVRNITEV? MAR RES?
Delodajalec vas lahko preseneti z vprašanje kakšne so vaše slabosti. Mnogi se tega vprašanja ustrašijo, saj se bojijo, da z naštevanjem slabosti o sebi tvegajo zavrnitev. Dejstvo je, da smo vsi samo ljudje in nihče ni popoln. Vsak ima tako dobre kot slabe lastnosti, zato svetujem iskrenost ter diplomatski odgovor. Povejmo svoje slabost na način, ki ne bo vplival na samo opravljanje dela, oziroma če lahko, izpostavimo tiste slabosti, ki niso zanimive za delovno mesto na katerega kandirate. Vljudno povejmo da imamo npr. težave pri javnem nastopanju, (če seveda tega ne zahteva naše delovno mesto) vendar se trudimo, da to zadevo čim prej odpravimo. Omenimo npr. da obiskujem tečaj javnega nastopanja. Če bo delodajalec zadovoljen z vsemi drugim informacijami o nas, dejstvo, da nismo vešči nastopa v javnosti zagotovo ne bo izločitveni razlog. Izpraševalci bodo cenili vašo iskrenost. Prikrivanje in navajanje neresničnih dejstev pa se bo prej ali slej izkazalo kot laž. Verjetno si ne želite takega razkritja kot novo zaposleni na delovnem mestu.
USKLADIMO VERBALNO IN NEVERBALNO KOMUNIKACIJO
Poleg besednega izražanja, bodimo na razgovoru pozorni tudi na neverbalno komunikacijo, saj ima lahko večjo sporočilno moč, kot izrečene besede. Raziskave kažejo, da je v socialnih interakcijah kar 65% celotne komunikacije neverbalne, zato bodite pozorni na mimiko, kretnje, geste, ki izkazujejo vaše psihično stanje. Izraz obraza, ton glasu, kretnje, dotik, telesna drža pa tudi vaša obleka so nebesedni signali, ki so zajeti v neverbalni komunikaciji. Nemirno vedenje, presedanje, mencanje z rokami, bo izkušenemu izpraševalcu marsikaj sporočalo o vas. Zagotovo si nihče ne želi imeti pri sebi zaposlenega človeka, ki je prestrašen in nesamozavesten. Neverbalna komunikacija naj bo usklajena z verbalno, saj bo pri izpraševalcu vzbudila zaupanje, iskrenosti in resne namene. Pripravimo se lahko tako, da vadimo pred ogledalom.
Očarajte delodajalca z vašo karizmo, vašo drugačnostjo in neponovljivostjo, na način, da si bo želel vaše izkušnje in znanje obdržati in z njim nadgraditi in izboljšati delovni proces.
Avtorica: Saša Boštjančič, direktorica zaposlitvenega portala Optius.com
